Z maskami in brez njih

V naslednjih dneh bo pust prišel tudi v tiste dele Slovenije, ki jih pustna norija zagrabi nekoliko kasneje. Ni čudno, da gre za eno bolj priljubljenih praznovanj pri nas. Za pusta namreč veljajo drugačna pravila kot preostale dni v letu.

Čeprav se je vloga pustovanja skozi dolga obdobja vseskozi spreminjala, pa se je pustu vedno znova, zanimivo, uspelo upreti vsaki oblasti, ki ga je skušala sistematično izkoreniniti. V sodobnem času se uspeva celo dokaj uspešno izogibati tudi tržnim pritiskom in pretirani komercializaciji, saj je pomembna originalnost pri kostumih, te pa se ne da kupiti niti pri najboljšem sosedu. Prenagljeno bi bilo tudi trditi, da je pustovanje le krinka za prekomerno nalivanje z alkoholom, ki jo naš narod, to že moramo priznati, sicer resda s pridom izkorišča.

V svetu, kjer obstaja 1000 in eno pravilo, kako se moramo obnašati in oblačiti, ima dan, ko si lahko povsem legitimno privoščimo nekaj drugačnega, gotovo blagodejne učinke.

Prvič, pust danes ne predstavlja več prehoda med novim in starim kot nekoč, a še vedno deluje očiščevalno, celo katarzično. Za pusta veljajo posebna pravila, za mnoge je to mogoče edini dan v letu, ko se lahko prepustijo domišljiji in postanejo tisto, kar želijo biti. Čeprav zgolj za en dan se lahko tudi odrasli prelevijo v čarovnice, superjunake, kavbojce, klovne, metuljčke ... ali pa nase navlečejo neko generično masko in se zgolj skrijejo v množici. Če se pošalimo, Sigmund Freud bi najbrž imel veliko povedati o nezavednem pri izbiri pustnih oblačil. Pa vendar, v svetu, kjer obstaja 1000 in eno pravilo, kako se moramo obnašati in oblačiti, ima dan, ko si lahko povsem legitimno in brez sramu privoščimo nekaj drugačnega, gotovo blagodejne učinke.

Drugič, pust ostaja v številnih vaseh, kjer se je življenje v zadnjih desetletjih povsem spremenilo in kjer se vaščani med seboj velikokrat sploh ne poznajo več, pomemben povezovalni element. In to ne le tam, kjer se lahko pohvalijo s tradicionalnimi pustnimi maskami, ampak tudi v krajih, kjer zgolj ohranjajo na prvi pogled nič kaj posebno tradicijo pobiranje pusta po hišah. V svetu, ki k nam prihaja, niti približno ni samoumevno odpreti vrat zamaskirani in veseljaško naravnani skupini ljudi.

Kako pomembno vezno tkivo je dogajanje okrog pusta, pa je še posebej razvidno tam, kjer se v sklopu posameznih skupnosti ali društev odločijo za urejanje pustnega voza in celo za udeležbo na kakem pustnem sprevodu. Več mesecev se vaščani, mladi in stari, dobivajo, načrtujejo, urejajo vozove, šivajo kostume, mogoče celo pilijo koreografijo. In vse to, zamislite si, je mogoče brezplačno in brez finančne pomoči evropskih projektov, ki spodbujajo oživljanje podeželja in medgeneracijsko sodelovanje.

Tretjič, pust je družbeno angažiran, a praviloma ne na žaljiv način. Kritizira pogoltnost in opozarja na nepravilnosti v družbi, je pošten in iskren. Vaški spomini, kjer še obujajo pustno tradicijo, hranijo veliko posebnosti. Te danes navdušujejo vse več etnologov in raziskovalcev ljudskega izročila, ki se trudijo ohranjati dragocene drobce edinstvene tradicije.

Čeprav je prvo vodilo pusta norčavost in šaljivost, je tako v marsičem precej bolj resen kot ... no, tisti, ki bi morali s svojimi dejanji izkazovati resnost.

Mogoče pa bi se lahko politiki nekaj malega od teh vaških pustarjev lahko celo naučili. Recimo, da brez dela in sodelovanja tudi rezultatov ne bo. In da ti nikoli ne pridejo čez noč. Da je treba pri iskanju rešitev uporabiti domišljijo. Da je potrebno pri sklenjenem kompromisu vztrajati, tudi ko se ti nekdo zameri in ti ni več všeč. Da za doseganje cilja potrebuješ vso podporo, kar jo lahko dobiš. Da je kritika lahko konstruktivna. Predvsem pa, da je čas, ko si lahko nadenejo maske omejen ter da jih je prej ali slej treba sneti. In se soočiti z izzivi, ki jih ponuja resnično življenje.


Preberite še


Najbolj brano