Istrski oljkarji zablesteli v Veroni

Sliši se kot zlato sonce, toda Sol d'Oro je zlata medalja na veronskem mednarodnem Salonu oljčnih olj. Letos je najvišje priznanje v kategoriji Absolute Beginners prejelo olje zadruge Olea Capris, ki združuje devet članov, še dva istrska oljkarja pa sta prejela veliko plaketo. Kar je nedvomno lep uspeh kmetijske panoge, ki smo jo vrnili v življenje pred šele nekaj desetletji.

Z zlato medaljo okinčano ekstra deviško oljčno olje Olea Capris blend je zvrst istrske belice, grignana, itrane in maurina in je drugo zlato, ki je v zadnjem desetletju pristalo v rokah slovenskih oljkarjev. Prvo zlato medaljo je leta 2012 prejel Boris Jenko iz Bertokov, ki je zdaj eden od članov zadruge Olea Capris. V njej so sami prestižni istrski oljkarji, ki jih, da ne bo zamere, navajamo po abecednem redu: Franjo Bošnjak, Vanja Dujc, Dorjana Hlaj, Boris Jenko, Gorazd Jereb, Mirjana Knez, Tomaž Koren, Franko Miklavčič in Igor Novak. Skupno in posamezno imajo že vrsto priznanj in plaket, najverjetneje pa je prav uspeh malih pridelovalcev spodbudil veronski sejem, da uvede posebno kategorijo ocenjevanja olj, ki so jo poimenovali po pesmi Davida Bowieja iz leta 1985 Absolute Beginners. Popolni začetniki, torej, čeprav ne v smislu neizkušenosti, ampak predvsem začetnikov po količini, ki jo lahko ponudijo tržišču.

Nagrade Slovencem ne presenečajo

“Uspehi malih oljkarjev so šli v nos velikim ponudnikom olja, zato so organizatorji veronskega ocenjevanja lansko leto postavili količinski kriterij 1500 litrov olja za ocenjevanja v treh kategorijah sadežnosti, ekološki pridelavi in sortnih olj, vsaj 500 litrov olja z isto etiketo pa morajo imeti oljkarji v skupini Absolute Beginners, kjer so letos ponovno zablesteli naši oljkarji,” je vsebino kategorije razložila dr. Milena Bučar Miklavčič z Inštituta za oljkarstvo pri ZRS Koper in pogosta udeleženka ocenjevanj olj na raznih sejmih. Nagrade Slovencem je ne presenečajo, vendar ugotavlja, da slonijo na izjemni predanosti delu v oljčniku in pri predelavi oljk, oboje pa lahko izniči slaba letina. “Priznanja potrjujejo, da imamo idealne pogoje za doseganje visoke kakovosti, vendar so oljkarji preveč odvisni od vremena. Redki imajo namakalne sisteme, s katerimi bi preprečili vodni stres v času cvetenja in oblikovanja plodov, kar vpliva na količino pridelka, kasnejša suša pa ruši harmonijo olja,” je prepričana naša vodilna izvedenka za oljkarstvo.

“Priznanja potrjujejo, da imamo idealne pogoje za doseganje visoke kakovosti, vendar so oljkarji preveč odvisni od vremena.”

dr. Milena Bučar Miklavčič Inštitut za oljkarstvo pri ZRS Koper

V letih pospešenega sajenja oljk so na to pomislili le redki, pri zasnovi novih nasadov pa ne bi smeli pozabiti na namakanje, še doda, saj bomo le tako zagotovili stalno kakovost. Prav tako je prepričana, da bo potrebno v novih oljčnikih posvetiti večjo pozornost izboru kultivarjev in obenem z belico saditi še več oljk iz zakladnice starih istrskih sort. Za doseganje premium kvalitete je pomembno tudi vestno delo v oljarni in pri tem ne gre spregledati, da skoraj vsa nagrajena olja Slovenske Istre prihajajo iz oljarne Babič iz Babičev pri Marezigah.

“Prihodnje leto bomo vsi uporabljali Babičevo oljarno”

“Visoka kakovost olja temelji na hitri predelavi nepoškodovanih in zdravih oljk,” začenja svoj del zgodbe Sandi Babič, ki se sicer lahko pohvali s številnimi inovacijami na področju opreme za oljarne. Po njegovih zamislih so v toskanski tovarni strojev (Officine Meccaniche Toscane) v Bagno a Ripoli izdelali tako mlin kot dekanter, sicer pa Babič izpostavlja pomen dobrega sušenja opranih plodov, skrbi za pravilno temperaturo predelave, granulacijo mletih koščic, takojšnje filtriranje in še nekaj malenkosti, ki pa lahko naredijo velike razlike. Iz njegove oljarne sta prišli tudi olji Arsena Jurinčiča in Danjela Sabadina, ki sta v Veroni prijeli veliko plaketo, v Kopru pa sta bili izbrani za županovo olje in njegovo spremljevalko. “Zanimanja za stiskanje oljk v naši oljarni je veliko, toda vztrajamo pri tem, da sprejemamo zgolj količine, ki jih lahko predelamo v 24 urah po obiranju plodov. Bolj kot količina nas zanima kakovost,” zaključi Babič, s katerim imajo prav člani zadruge Olea Capris poseben dogovor.

“Prihodnje leto bomo še povečali količino skupnega olja in vsi bomo uporabljali Babičevo oljarno,” razlaga direktor zadruge Igor Novak. Zadruga ima sicer petletno zgodovino in je nastala iz spoznanja, da celo z združenimi močmi ne presegajo količin butične ponudbe, pa čeprav imajo njihovi člani oljčnike od Ankarana do Krkavč. Vsak član prideluje tudi lastno olje, zaradi lažjega prodora v tujino in učinkovitejšega marketinga pa načrtujejo povečanje obsega zadružne polnitve. Lani, ko letina ni bila najboljša, so pridelali tisoč litrov skupnega blenda, ki so ga polnili v pollitrske steklenice in ki je že skoraj povsem razprodan. V oljkarskem žargonu bi ga opisali kot olje intenzivne sadežnosti, ki prihaja najbolj do izraza kot začimba hladnih in toplih jedi. Njihovi kupci so prestižne restavracije in gurmani, ki ga cenijo tudi kot poslovno darilo, olja pa imajo tudi v dobrih letinah prej premalo kot dovolj, izraza preveč pa sploh ne poznajo.

Nadejajo se novih medalj

V naslednjih tednih bo še nekaj odmevnih ocenjevanj in slovenski pridelovalci se nadejajo novih medalj in priznanj. Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre si iz leta v leto in s sejma do sejma utrjuje mesto v košarici najboljših svetovnih olj, takoj za njimi pa stopajo tudi Vipavci in Brici. V veliko veselje vseh, ki so prepričani, da sodijo oljke v samo jedro naše sredozemske biti. In ki verjamejo, da je primorsko oljkarstvo šele na začetku svoje uspešne poti.


Najbolj brano