Naj gredo v tujino po izkušnje, a naj jih nato prinesejo domov

Kaj pomeni biti uspešen? V kolikšni meri smo kot družba sposobni ustvarjati vzpodbudno okolje, ki nagrajuje pogum in ceni znanje? Kako resen problem je v Sloveniji beg možganov v tujino in kaj bi lahko naredili, da bi ambiciozne in sposobne mlade zadržali doma? O vsem tem smo se s šestimi gosti okrogle mize pogovarjali na četrtkovi zaključni prireditvi projekta Primorski pospešek v Hitovi Perli.

Odpri galerijo

Sklepno prireditev je uvedlo neformalno srečanje mladih s predstavniki uspešnih slovenskih podjetij, ki so jim odstrli pogled v njihovo delovno okolje, odgovarjali na vprašanja in nudili nasvete. Prav to je smisel projekta Primorski pospešek, ki je pod častnim pokroviteljstvom predsednika vlade Marjana Šarca prek zgodb desetih mladih Primork in Primorcev v preteklih mesecih živel na straneh našega časnika.

“Da jim zares uspe, je treba mladim pomagati ustvariti vizijo za življenje. V tem projektu mlade povezujemo z ljudmi, ki so že uspešni na področju, ki tudi njih zanima. Kako naj si nekdo v Sloveniji predstavlja svojo zgodbo na dolgi rok uspešno, če ne pozna zgodb, ki so že sedaj uspešne v naši državi,” je povedal pobudnik projelta in ustanovitelj Zavoda Pospešek David Florjančič.

“Boj za sposobne mlade je danes postal gladiatorski boj. Vse države se borijo zanje, mi pa jih brezplačno izvažamo.”

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame

26-letni Koprčan David Florjančič, fizik, prostovoljec in pobudnik projekta Primorski pospešek, želi mladim Slovencem pomagati do pravih odločitev za njihovo karierno pot. (foto: Leo Caharija)

Akterji zgodb o uspehu so tudi gostje četrtkove razprave, ki jo je z vprašanji usmerjala novinarka Primorskih novic Vesna Humar. Doc. dr. Matjaž Humar, primorski znanstvenik, zaposlen na Institutu Jožef Stefan, je na Harvardu prvi v celico uspešno vgradil laser in se po tem mednarodno zelo odmevnem odkritju odločil, da se vrne v Slovenijo.

“Ne le, da želimo ohranjati mlade v lokalnem okolju, želimo vzpostaviti takšno lokalno okolje, v katerega se bodo mladi tudi priseljevali.”

Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina

Matjaž Humar: “Slovenci smo preveč skromni”

“V znanosti je tako, da več let nekaj raziskuješ in počasi prihajajo rezultati, v mojem primeru pa se je vse zgodilo v enem dnevu. Eksperiment je preprosto uspel,” je o svoji izkušnji povedal Humar in dodal, da ga je pri tem vodila predvsem radovednost, ali bo preizkus uspel, ne pa toliko zanimanje, na kakšne načine bo odkritje uporabno. “Pomembna je pot, ne le cilj. Včasih, če preveč osredotočeno stremimo k nekemu cilju, izgubimo veliko priložnosti. Če pogledujemo tudi levo in desno, kaj je še mogoče narediti, pa lahko pridemo do največjega uspeha ali odkritja,” je poudaril.

Matjaž Humar (foto: Leo Caharija)

“Ni nujno, da cilj vselej dosežemo, a se na poti do tja veliko naučimo, pridobimo izkušnje, ki jih nato nesemo s seboj na poti do naslednjega uspeha.”

Tanja Kožuh, direktorica Primorskega tehnološkega parka

V ameriški družbi, pravi, je veliko več ambicioznosti in pozitivne samohvale kot pri nas. “Slovenci smo preveč skromni in si včasih ne zadajamo dovolj ambicioznih ciljev.”

Odhoda mladih v tujino ne vidi kot beg možganov, temveč meni, da gre preprosto za mobilnost. “Eni gredo ven iz države, drugi pridejo noter. V moji raziskovalni skupini imamo Indijca, imeli smo Kitajko, Rusa ... Mnogi pridejo z Balkana in tudi ostanejo pri nas. S tem ni nič narobe. Eden od pogojev, da na področju raziskovanja postaneš profesor, je, da greš po doktoratu za leto dni v tujino. To je odlična priložnost, da vidiš, kako zadeve delujejo drugje. To mentaliteto nato preneseš v domačo družbo, nekateri pa tudi ostanejo v tujini. Vsekakor ima več pozitivnih posledic to, da se ljudi pošilja ven za leto, dve, tri, kot pa je negativnih, ko kdo ostane v tujini,” meni znanstvenik.

Sam se je odločil ostati v domovini zaradi priložnosti, ki se mu je ponudila na Institutu Jožef Stefan, pa tudi zaradi kakovosti življenja in dobrih pogojev - glede zdravstva in šolstva - za družinsko življenje.

Nastja Bremec Rynia: “V Sloveniji plesalci nimamo možnosti zaposlitve”

Prav to je razlog, da želi na domačih tleh vztrajati tudi novogoriška plesalka in koreografinja Nastja Bremec Rynia, ki z možem Michalom Rynio vodi plesno šolo MN Dance Company. “Želim si tu ustvariti družino, saj se mi zdi, da imamo v Sloveniji za to dobre pogoje,” pravi. A negotovost, ali sta z možem storila prav, ko sta se z Nizozemske preselila v Slovenijo, ostaja: “V Sloveniji plesalci nimamo skoraj nič možnosti za zaposlitev. Plesalci lahko poučujejo ali ustvarjajo po en projekt na leto, a vsak si želi več od tega. Za sodobni ples imamo samo en ansambel in ta je v Ljubljani. Zato se mi zdi nujna vzpostavitev čezmejnega ansambla, kjer bi plesalcem nudili možnost zaposlitve, tako ne bi bili primorani odhajati v tujino.”

Nastja Bremec Rynia (foto: Leo Caharija)

Plesna skupina MN Dance Company je nedavno doživela velik uspeh. Južnokorejska glasbena skupina BTS, ena najbolj poslušanih na svetu, je za videospot skladbe Črni labod izbrala prav njihovo koreografijo. Posnetek je na youtubu dosegel že več kot 30 milijonov ogledov. “Zanimivo, kontaktirali so nas iz Koreje, iz Slovenije pa ne prejemava podobnih vabil,” je pripomnila Nastja Bremec Rynia, ob tem pa poudarila, da je kljub večji prepoznavnosti, ki jo je prineslo sodelovanje s korejsko skupino, “za naju z možem pravi uspeh, ko ustvariva celovečerno plesno zgodbo in z njo navdušiva občinstvo”.

Marjan Batagelj: “Ko začneš nekaj delati iz navade, miselno propadeš”

Primorski podjetnik Marjan Batagelj uspeh tolmači drugače: “Uspeh doživljam kot večno odgovornost in pričakovanje okolice, da je ne razočaram. Ko poskušam definirati podjetnost posameznika, se vedno spomnim svojega vodila - 'sapere aude', biti voden po svojem razumu, z lastno voljo, ne pa z voljo nekoga drugega.” Na poti do uspeha sta za podjetnika temeljnega pomena ustvarjalnost in inovativnost oziroma razmislek, kako neko stvar izpeljati drugače od ostalih, meni Batagelj. “Ko pa začneš nekaj delati iz navade, s tem ubiješ svojo kreativnost, miselno propadeš. Ko pri sebi začutim, da mi raven inspiracije pada, da sebe ne znam več motivirati, tedaj ne znam več motivirati niti okolice.”

Marjan Batagelj (foto: Leo Caharija)

O begu možganov iz Slovenije prvi mož Postojnske jame razmišlja kritično: “Boj za sposobne mlade je danes postal gladiatorski boj. Vse države se borijo zanje, mi pa jih brezplačno izvažamo. Naš vzgojno-izobraževalni sistem, ki je odličen, v posameznika do zaključka magistrskega študija vloži približno 160.000 evrov, potem pa ga izpusti iz rok. Do tega sem kritičen, ker sem tudi sam v družini storil to napako. Hči je po diplomi šla v London, kjer je magistrirala, ko sem ji rekel, mala, kdaj boš pa ti prišla nazaj, je rekla: tu sem spoznala okolje, kjer probleme rešujemo, nočem se vrniti v okolje, kjer probleme delate. Zato ne bom nikoli spodbujal, da gredo mladi prehitro ven. Naj gredo v neki vmesni fazi, potem ko že začnejo delati v Sloveniji, tudi v tujino, po dodatno znanje, a z jasnim ciljem, da se bodo vrnili.”

Zato so po Bategeljevem mnenju potrebne ustrezne vzpodbude, ki bodo mlade prepričale, da ostanejo doma oziroma se po izkušnji v tujini vrnejo. “Ne moremo jih pustiti na sociali ali jih prepričevati, da je 2000 evrov velika plača. Oprostite, imajo pamet in to pamet je treba pošteno plačati. Mi pa bi s temi ljudmi pometali in jih izkoriščali. Strah me je pogleda deset ali dvajset let v prihodnost. Kaj bomo storili, če bomo ob negativnem naravnem prirastu imeli še negativen prirast pri mobilnosti možganov?”

Tadej Beočanin: Ukrepi delujejo, če so pravočasni

Da je ambiciozne posameznike, ki izstopajo iz povprečja - najsi bo to v kulturi, znanosti, podjetništvu ali na katerem drugem področju - potrebno podpirati in nagrajevati, se strinja tudi župan ene najbolj razvojno naravnanih občin v državi Tadej Beočanin: “Takšni posamezniki so zagotovo motor razvoja celotne družbe.” Ajdovska občina je ena tistih, ki temu posveča veliko pozornosti. “Smo ena redkih občin, ki so dovolj zgodaj oblikovale strateški načrt ukrepanja, ki vključuje vse - prosti čas, zabavo, izobraževanje, prehod v zaposlitev, stanovanjsko politiko, skratka, vse tiste teme, ki oukvirjajo položaj mladih. Naša jasna usmeritev je ne le, da želimo ohranjati mlade v lokalnem okolju, temveč želimo vzpostaviti takšno lokalno okolje, v katerega se bodo mladi tudi priseljevali.” Rezultati so vzpodbudni; Ajdovščina je ena redkih občin, ki od osamosvojitve naprej ni imela negativnega naravnega prirasta. “Vsako leto beležimo večje število stalnih prebivalcev, kar je eden od pokazateljev, da ukrepi delujejo,” je zadovoljen Beočanin.

Tadej Beočanin (foto: Leo Caharija)

A poudarja, da je treba ukrepe uvesti pravočasno, pri čemer so lokalne skupnosti veliko bolj fleksibilne od države: “Občine lahko akt spremenimo v roku enega, dveh mesecev, na državni ravni pa to traja bistveno dlje. Preden sem postal župan, sem bil tudi podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije. Ukrepe za zaposlovanje mladih, ki smo jih tedaj priporočili državi - to je bilo pred približno devetimi leti -, so uvedli šele pred nekaj leti. Prepozno. Za nekatere sploh ni bilo več potrebe,” je ponazoril župan.

Ko se je v ajdovski občini pod težo svetovne gospodarske krize brezposelnost povzpela čez 16 odstotkov, so uvedli ukrepe, s katerimi so delodajalce spodbujali k zaposlovanju, denimo subvencijo prispevkov delodajalca za prvi dve leti zaposlitve vsakega novega zaposlenega. “Danes tega ukrepa ne izvajamo več, ker za to ni potrebe,” je dodal Beočanin.

Tanja Kožuh: “Med izobraževalnim sistemom in podjetništvom je prevelik razkorak”

O tem, kako mlade spodbujati k radovednosti in podjetnemu razmišljanju, veliko ve tudi direktorica Primorskega tehnološkega parka Tanja Kožuh. Podobno kot Matjaž Humar tudi sama poudarja, da je pri doseganju zastavljenih ciljev pomembna predvsem pot. “Ni namreč nujno, da cilj vselej dosežemo, a se na poti do tja veliko naučimo, pridobimo izkušnje, ki jih nato nesemo s seboj na poti do naslednjega uspeha.”

Tanja Kožuh (foto: Leo Caharija)

Vztrajnost in potrpljenje sta eni najpomembnejših vrednot, ki jih prenašajo varovancem tehnološkega parka. Učijo jih, naj ne obupajo, ko trčijo ob izzive. Kje se jim najpogosteje zatakne? “Tehnološko so dobro podkovani, imajo vrhunske ideje, vendar so premalo podjetni. Mislim, da je prevelik razkorak med izobraževalnim sistemom in tistim, kar se dogaja v podjetjih. Prav zato smo začeli že v osnovnih šolah spodbujati mlade k razvoju podjetnosti,” odgovarja Kožuhova. Seveda pa je treba za vsako podjetniško idejo, ko se je mladi domislijo, preveriti, kakšne možnosti za preživetje ima na trgu. “Nekatere rešitve so namreč tako dovršene, da presegajo pričakovanja kupcev in jih zato nihče ne kupi.”

Slovenija po njenem mnenju nudi dovolj spodbud za mlade podjetnike: “Imamo dober start-up ekosistem. Slovenija ponuja na eni strani številne storitve in podporno okolje mentorjev v okviru tehnoloških parkov in inkubatorjev, na drugi strani slovenski podjetniški sklad ponuja spodbude v obliki vavčerjev in nepovratnih sredstev, ki so v pomoč predvsem v prvih fazah zagona podjetja. Naši start-up podjetniki gredo radi po izkušnje v tuje pospeševalnike in inkubatorje, a se tudi vrnejo nazaj. Predvsem zato, ker je ustvariti družino v Sloveniji ugodneje in varneje kot v tujini. Njihova dodana vrednost pa je, da prinašajo v naše okolje drugačno znanje, drugačen način razmišljanja in delovanja. Za nas so zlata vredni,” je sklenila direktorica Primorskega tehnološkega parka.

Janja Božič Marolt: “Od vseh ne moremo pričakovati, da bodo najuspešnejši podjetniki”

“Navdihujoči so, ne čakajo na družbo in državo, da jim bo dala, ampak pravijo, da ju želijo sami soustvarjati,” je bila nad mladimi, s katerimi se je srečala pred okroglo mizo, navdušena direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt. Pritrdila je izjavi Tanje Kožuh, da je treba dobre podjetniške ideje najprej preveriti na trgu in to podkrepila s primerom: “Ko so pred 30 leti v Ljubljani odprli prodajalno 'coffee to go', je ta obratovala z urnikom od 9. do 17. ure, ljudje pa so večinoma delali od 6. do 14. ure in niso imeli kdaj po kavo. Ideja je bila dobra, a pred časom.”

Janja Božič Marolt (foto: Leo Caharija)

Uspeh v podjetništvu, pravi Božič Maroltova, prinaša s seboj tveganja in odrekanja, ki jih niso vsi pripravljeni sprejeti. “Kar se vidi navzven, je, da je nekdo lepo oblečen in ima lep avto. Kar se ne vidi, pa je, da dela 24 ur in da je to njegov življenjski slog.” Medtem ko starejša populacija kaže malo zanimanja za podjetništvo, je pri mladih drugače. “V naših raziskavah ugotavljamo, da se kar 40 odstotkov mladih v starosti od 15 do 29 let strinja s stališčem, da bi enkrat imeli svoje podjetje. Nekaj se je torej v miselnosti o sprejemljivosti in pozitivnih plateh podjetništva vendarle zgodilo,” ugotavlja direktorica Mediane.

Na vprašanje, kaj pravzaprav je beg možganov - to, da mlad človek zapusti svoje okolje, ali to, da opusti svoje sanje in se konformistično zadovolji z udobnim povprečjem, Janja Božič Marolt odgovarja: “Oboje. V Mediani statistično evidentiramo odhode mladih v tujino, tistih, ki obupajo in odnehajo, pa ne. Tovrstnega bega možganov je v vseh zgodovinskih obdobjih verjetno celo več kot migracij in odhodov tujino. In to je povsem legitimno. Od vseh ne moremo pričakovati, da bodo najuspešnejši podjetniki. Nekateri so pač samo izvajalci.”

---