Čebelam prijazna Idrija?!?

Priznanj in nazivov, ki si jih je v minulem desetletju nadela Idrija oziroma so ji jih dodelili zaradi njenih državno povprečje presegajočih gospodarskih rezultatov in strategij, po predalih ni več mogoče prešteti. Bržčas bo še najbolj držalo, da je med vsemi najmanj sporno tisto, ki pravi, da je Idrija čebelam prijazna. Sorodnemu, ki občini lepi znamko zelene destinacije, bi se že dalo oporekati. Obiskovalci še niso opazili Unescovih znamk in odličnosti. Geografija zavrača alpskost odmaknjene “kozmopolitske doline”, kot so zapisali ocenjevalci lokalnega projekta Zlati Kamen.

Občina ima strategij in projektov več kot dovolj, da so ji že drugič obesili za vrat kamen. Zlati kamen! Idrijčani so ga, po večletnem nazadovanju in vse bolj občutnemu zaostajanju za večino občin v Sloveniji, sprejeli ponosno. Navsezadnje gre za ljudi, ki so med najbolj potrpežljivimi v državi. Kar jim, vsaj ko gre za (ne)dstopnost v kotlino, tu in tam priznavajo celo državni strategi.

Občina ima po predalih več kot dovolj strategij in projektov, da so ji že drugič obesili za vrat kamen. Zlati kamen!

Ponosno ga je sprejela tista polovica občanov, ki vztraja v zgodovinskem mestu lestvičnih superlativov in menda boljšega življenja kot v večini manj razvitih občin - z infrastrukturo, o kateri Idrijčani niti sanjajo ne več. Gre namreč za ljudi, ki so precej podobni čebelam. Z delom nadomeščajo vsemogoče zaostanke in omahnejo.

Če že Idrija, projektom navkljub, ni toliko pametno mesto, da bi zmogla zamakanja rešiti betežno športno in morda zgraditi kulturno dvorano, pa so njeni ljudje dovolj pametni, da vedo, da gospodarski superlativi navržejo toliko davkov, da bi si boljši lokalni standard zaslužili. A molčijo, ker jim čebelji značaj ne dovoljuje upora. Zato ne motijo spanca državi, ki ni sposobna smiselnega uravnoteženega lokalnega razvoja s prav takim financiranjem.

Vedo tudi, da je med najspornejšimi tudi lestvica, ki v Idriji vedno znova našteje največ bogatih med sto najbogatejšimi Slovenci. Ki sprti med seboj in lokalno neodgovorni Idrijo puščajo tam, kjer je vedno bila - daleč od gospodarskih presežkov, domače države in blizu svetu. V dobro sveta. Sočasno pa tudi za čebele z ravno toliko sladkorja, da solidno živijo. Nekoliko bolj v preteklosti kot v sedanjosti. Zoprno je, ker jih vse več prihodnost išče izven odmaknjene kotline.


Preberite še


Najbolj brano