Razsajajo trije tipi virusov

Gripa je v Sloveniji ta teden najbrž že na vrhuncu, ocenjujejo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Zanikajo, da bi bila Slovenija na ožjem evropskem območju posebnost zaradi občutno višje stopnje obolevnosti. Vzrok, da oboleva toliko otrok in mladostnikov, pripisujejo kroženju kar treh podtipov virusa - AH1, AH3 in B.

 Po oceni stroke naj bi gripo umirile  počitnice, saj najbolj obolevajo 
šolarji, hkrati z njimi pa tudi aktivno prebivalstvo.  Foto: Ed Gregory
Po oceni stroke naj bi gripo umirile počitnice, saj najbolj obolevajo šolarji, hkrati z njimi pa tudi aktivno prebivalstvo.  Foto: Ed Gregory

SLOVENIJA > “Gripa je verjetno na vrhuncu ali tik pred njim. Pričakujemo, da bo posebno s šolskimi počitnicami prišlo do upada kroženja virusa gripe,” odgovarjajo v NIJZ.

Zanikajo trditve, ki se pojavljajo, da naj bi bila Slovenija tako imenovani epicenter gripe in se po višji stopnji obolevnosti občutno razlikuje od sosednjih držav. Navajajo, da gripa v podobni meri razsaja po celotni Evropi.

Vzorec spremljanja: 40 ambulant

NIJZ od leta 1999 dalje sezono gripe in drugih akutnih okužb dihal spremlja na podlagi opazovanja vzorca populacije (približno štirih odstotkov prebivalstva). Iz približno 40 ambulant osnovnega zdravstvenega varstva tedensko prejemajo podatke o številu bolnikov z gripi podobno boleznijo ali drugo akutno okužbo dihal. Zdravniki ob tem lahko odvzamejo bris nosu in žrela za analizo, ki jo opravlja laboratorij za javnozdravstveno virologijo NLZOH. Gre torej za mrežno spremljanje gripe in akutnih okužb diha. “Natančnega števila obolelih pa ni možno opredeliti, ker večina ne išče zdravniške pomoči,” pravijo v NIJZ.

“Izrazito več bolezni je pri otrocih do 14. leta in pri srednješolcih, ni pa Slovenija epicenter dogajanja. Po nekaj precej lahkih sezonah gripe se letos soočamo z bolj obsežno sezono, posebno pri otrocih,” ugotavljajo v NIJZ.

Zakaj gripa tako množično napada zlasti otroke? V NIJZ pojasnjujejo: “Naši virologi, ki delajo natančne analize krožečih virusov v Sloveniji, ugotavljajo, da krožijo vsi trije virusi influence hkrati (AH1, AH3 in B), pri čemer je bilo tudi znotraj teh podtipov virusov zaznati precejšnjo raznolikost sevov. Če poenostavimo: krožijo raznoliki sevi, s katerimi se otroci doslej še niso srečali in prekužili. To pa zdaj povzroča visoko stopnjo obolevnosti z dolgotrajnejšo vročino.”

Sezone gripe se po navedbi strokovnjakov med seboj razlikujejo in so odvisne od tipa virusa, njegovih lastnosti in zanje dovzetne populacije ter ukrepov. Mednje sodi predvsem cepljenje oziroma stopnja precepljenosti. Ta je pri nas nizka. Letos torej trije podtipi virusa gripe, ki krožijo, najbolj napadajo otroke, ki niso cepljeni in za njimi doslej še niso zboleli.

Gre takšen razmah gripe pripisati dokaj mili zimi? V NIJZ to zanikajo: “Povečane zbolevnosti ne povezujemo z milo zimo. Načeloma je zbolevnost večja v mrzlem, suhem vremenu, z malo sončnimi dnevi. Okoljski dejavniki niso ključni za razširjenost gripe.”

Na vprašanje, zakaj NIJZ nima sproti natančnih podatkov o smrtih, ki so posledica gripe, odgovarjajo, da teh podatkov ne zbirajo sproti, ker tega sistem zbiranja podatkov ne predvideva. Podatke zbirajo za nazaj, s časovnim zamikom.

Če ni nujno, ne hodite k zdravniku

Obolevnost na Primorskem je podobna tisti drugod po državi. Tudi na Primorskem najbolj množično obolevajo otroci med 4. in 17. letom. Gripa je dodobra razredčila šolske klopi. Iz več šol sporočajo, da so nekateri učenci po vrnitvi v šolske klopi že po nekaj dneh znova zboleli. Oboleva tudi aktivno prebivalstvo. Da je posebno velik delež obolelih šolarjev, potrjuje Eva Brecelj, vodja službe za pediatrijo v Zdravstvenem domu Nova Gorica. “Pri večini gre za eno od virusnih okužb dihal, med njimi je gripa, a tudi drugi virusi,” pravi Brecljeva, ki potrjuje, da je letos na splošno več primerov okužb v primerjavi s prejšnjimi leti.

Čakalnice so prepolne, kar povečuje možnost dodatnih okužb, zdravstveno osebje pa preobremenjeno. Zato v ZD Nova Gorica pozivajo, naj pacienti ne prihajajo k zdravniku, če ni nujno potrebno, saj bolezen izzveni sama. “Poskrbeti je treba za ustrezno hidracijo, majhnim otrokom pa čistiti nos. Osebe, zlasti otroci, ki težko dihajo ali pri katerih pride do zapletov, denimo dehidracije, vnetja srednjega ušesa lia pljučnice, pa morajo takoj k zdravniku,” pravi Brecljeva.


Najbolj brano