Marko Krmac: “Za mlade ni dovolj spodbud, da bi postali izjemni”

V deseti in obenem zadnji zgodbi iz rubrike Primorski pospešek gostimo 23-letnega Koprčana Marka Krmaca, študenta farmacije in vodjo resorja za izobraževanje v Klubu študentov občine Koper (KŠOK).

Marko Krmac Foto: Tomaž Primožič/FPA
Marko Krmac Foto: Tomaž Primožič/FPA

KOPER > “V KŠOK sem se včlanil, ko sem obiskoval gimnazijo, ker sem slišal, da nudijo ugodnosti za dijake in študente, denimo poceni avtobus in fotokopiranje,” Marko Krmac pove, kaj ga je sprva pritegnilo v klub. Čez čas se je udeležil njihovega tečaja nemščine in tudi sam prevzel aktivno vlogo v klubu.

“Vodja tečaja me je vprašala, če bi želel voditi tečaj italijanščine. Ponudbo sem sprejel, saj jezik obvladam in mi je učenje že od nekdaj v veselje,” razloži. Že nekaj mesecev zatem pa je postal tudi vodja resorja za izobraževanje na KŠOK in to funkcijo prostovoljno še vedno opravlja.

Marko Krmac

>Iz Kopra

>Obiskoval je Gimnazijo Koper, sedaj študira farmacijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani.

>Je član upravnega odbora in vodja resorja za izobraževanje v Klubu študentov občine Koper ter svetnik zveze ŠKIS in sveta ŠOLS.

V tej vlogi organizira inštrukcije in jezikovne tečaje, kar vključuje dogovarjanje z izvajalci in sklepanje pogodb z njimi. Kot član upravnega odbora kluba se z ostalimi člani na mesečnih sejah usklajuje o načrtovanih projektih in sredstvih, ki so na voljo zanje.

Marko Krmac med enim izmed jezikovnih tečajev (Foto: osebni arhiv Marka Krmaca)

K strokovnjakom po nova znanja

Marko si je posebej želel, da mu v okviru projekta Primorski pospešek pomagamo priti do stikov z Javno agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Za srečanje se že dogovarjamo.

Zanimalo me je, ali imajo mentorje, ki jih učijo, kako najbolj smotrno razporediti denar. “Za to se običajno obrnemo na dolgoletno aktivistko kluba, ki je diplomirala iz menedžmenta in je tudi naš blagajnik, poleg tega pa se redno udeležujemo izobraževanj, ki jih organizira Zveza študentskih klubov Slovenije,” pove.

“Mladih nihče ne uvaja”

Pravi, da ga ob informaciji, da dela na KŠOK, marsikdo vpraša, če je to tam, kjer se pije in kjer si študenti neupravičeno izplačujejo visoke honorarje. “To je posledica dejstva, da obstajajo tudi študentski klubi, kjer se to resnično dogaja. Mladi, ki jih vodijo, morda nimajo ustreznih izkušenj, jih nihče ne uvaja in zato naredijo napake. Ne vedo od kod denar v njihov klub pride, niti kaj morajo z njim narediti. Vstopijo v sistem, ki ga ne poznajo dovolj dobro,” meni. Krovna slovenska študentska organizacija takšna izobraževanja sicer izvaja, a niso obvezna za vse klubske aktiviste. Sam jih ocenjuje kot zelo koristna. Delo v KŠOK je bilo zanj prva izkušnja z vodenjem nekega resorja, s študentsko politiko. “Služimo dijakom, študentom, čutim veliko odgovornost, da dobro upravljam s sredstvi, ki so nam na voljo.”

“Če želiš biti v politiki uspešen, moraš imeti jasno vizijo, v očeh javnosti ne smeš biti hipokritski, znati moraš prisluhniti ljudem, ne smeš biti izključujoč.”

Zanima ga lokalna politika

Pove, da ima tudi v prihodnosti politične ambicije. “Državno in lokalno politiko redno spremljam, razmišljal sem že, da bi kandidiral za člana krajevne skupnosti, da bi lahko v lokalnem okolju dosegal spremembe, ki jih ljudje potrebujejo. Če želiš biti v politiki uspešen, menim, da moraš imeti jasno vizijo, v očeh javnosti ne smeš biti hipokritski, znati moraš prisluhniti ljudem, ne smeš biti izključujoč. Nikoli ne sme zmanjkati dialoga, bolj uglajena in konstruktivna komunikacija je veliko boljša kot pa zgolj napadanje nasprotnikov,” razmišlja.

Opaža, da veljajo mladi v Sloveniji za nemarneže, nezainteresirane, delomrzneže. “Študenti imamo v Sloveniji res ogromno ugodnosti, od brezplačnega študija do študentskih bonov, poceni študentskega doma, možnosti večkratnega vnovičnega opravljanja izpitov ter brezplačnega ponavljanja letnika na fakultetah, kar je za študenta seveda super, a nekateri to s pridom izkoriščajo s fiktivnimi vpisi ali umetnimi podaljševanji statusa, kar seveda ni namen teh bonitet.” Po njegovem mnenju je ključni problem, da se v Sloveniji posameznika, ki se trudi delati, ne nagradi dovolj. “Ni dovolj spodbud, da bi postal izjemen, da se moraš truditi za svoj uspeh,” pravi.

Študentsko organiziranje - mala šola politike

Študentsko organiziranje v Sloveniji je, kljub potrebi po sistemskem nadzoru, odlična priložnost za mlade, da pred zaključkom študija spoznajo in sami oblikujejo delovne procese. Je priložnost za timsko delo in izpeljavo družbeno angažiranih projektov. Je tudi mala šola politike, ki daje mladim možnosti dobrih dejanj, pa tudi zlorab sistema. S KŠOK smo lahko zadovoljni, že desetletja bežno sledim dogajanju, sledile so si generacije zelo aktivnih ali bolj zaspanih študentov, niti eno vodstvo pa ni kazalo znakov želja po barabijah. Druga organizacija, ki združuje študente primorske univerze, ŠOUP, ima precej drugačno zgodovino. V tej mali šoli politike se dejansko oblikujejo ljudje, ki bodo vodili marsikatero podjetje, institucijo, občino, državo. Ko se bodo mladi tega zavedali, bodo morda sami bolj angažirano dovolili aktivno delovanje v študentski politiki tistim, ki delajo v dobro skupnosti in izločili ostale.

ALEŠ BRŽAN, koprski župan, nekdanji funkcionar KŠOK

Trenutno je vpisan v četrti letnik Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, kjer ima priložnost prisluhniti gostujočim predavateljem - iz Krke, Leka in tudi iz tujine -, ki študentom predstavijo priložnosti za delo v njihovih podjetjih.

Kot farmacevt bi rad pomagal pacientom

Laboratorijsko delo ga ne privlači, bolj ga zanima farmakovigilanca, s katero se zdaj prek študentskega dela tudi že profesionalno ukvarja. “Gre za zbiranje in analizo poročil o neželenih učinkih zdravil, ko so ta že na tržišču, da bi izboljšali varnost pri njihovi uporabi.” Všeč mu je tudi delo v lekarni, “a ne želim biti le stereotipni prodajalec škatlic z zdravili, dejansko bi rad ljudem pomagal, opravljal posvetovalne pogovore s pacienti, sploh s tistimi, ki jemljejo veliko zdravil hkrati, pa morda sploh ne vedo, zakaj ali kako,” še doda.

Neformalno druženje z uspešnimi

Projekt Primorski pospešek bomo prihodnji četrtek sklenili s prireditvijo v Hitovem hotelu Perla v Novi Gorici. Pred okroglo mizo, ki bo ob 18. uri, ob 16. uri pripravljamo druženje mladih z uspešnimi posamezniki. Zastopana bodo področja raziskovanja trga in medijev, umetne inteligence, telekomunikacij, računalništva, fizike in financ. Na voljo je še nekaj prostih mest. Prijavite se lahko na e-naslov david.florjancic@pospesek.si.


Najbolj brano