Svoboda, pravica in resnica

“Se oproščam za dolge odgovore, a pri meni je vsak odgovor, če je le mogoče, namenjen iskanju resnice v ozadju,” je danes dopoldne v Domu knjige po uvodnem 14-minutnem monologu dejal Boris Pahor. Na polovici poti med 106. in 107. rojstnim dnem se je pisatelj ustavil v Kopru, kjer so predstavili izbor Tako mislim, izdan pri Mladinski knjigi.

106-letni pisatelj Boris Pahor se je v Domu knjige najbolj razveselil mladih s koprske gimnazije.
106-letni pisatelj Boris Pahor se je v Domu knjige najbolj razveselil mladih s koprske gimnazije.  

KOPER > Trst je poseben, tudi po svojih ljudeh. “Njihovo sožitje in njihovi nesporazumi. Naša usoda v njem. Naš vzpon iz revnih kmetov, težakov, služkinj in vlačug v malomeščanski sloj, ki je konkuriral italijanskemu. In še danes si ta ne da dopovedati, da je tako,” beremo v uvodnem poglavju kvadrataste knjižice, v katero so povezane izbrane misli iz Pahorjevega opusa.

Foto: Andraž Gombač

Boris Pahor v citatih, ki jih je izbral urednik knjige Zdravko Duša, v knjigarni pa brala Neva Zajc, priča in premišljuje o rodnem Trstu, požigu Narodnega doma, Krasu, unejstvu (nasprotje zamejstva), jeziku, pisanju, zlu, naravi in Bogu, krščanstvu, ljubezni, ženskah, zlasti o ženi Radi, Slovencih, strahovih in človeštvu, besede pa spremljajo še zgovorne podobe. Likovni urednik Pavle Učakar je knjigo opremil z umetniško obdelanimi fotografijami iz zgodovine, ki jo je Pahor izkusil na lastni koži.

Nismo manjvredni

Svoboda, pravica in resnica, te ga ženejo k pričevanju, odstiranju zgodovine in nagovarjanju zlasti mladih. Trditev italijanskih desničarjev, da so Narodni dom v Trstu leta 1920 požgali “jugoslovanski teroristi”, je že ob prihodu v prepolno knjigarno označil za izmišljotino. “Italijanski živelj nas je imel za manj razvito ljudstvo, kar je bilo zgrešeno!” je pribil. “Nikdar nismo bili manjšina, niti za časa Avstrije! Vsa naša kultura, pesmi in romani, vsi so evropski. Nobeden ni protiitalijanski, vsi govorijo o humanizmu.”

V Kopru se je spomnil tudi strašnega trpljenja v nacističnih taboriščih. A maščevanje ni prava pot, poudarja, kakor beremo tudi v knjigi Tako mislim: “Spremeniti je treba okolje, ne pokončati morilca, ki ga je spridilo okolje.”

Dogodka v Kopru se je udeležila tudi kopica novinarjev. (Foto: Andraž Gombač)

Zbranih je več aktualnih, tudi duhovitih misli. Ena še iz časov čezmejnega šverca: “Na mejnih prehodih bi odpravil sploh vse carinske in druge zapore. Samo na mejnih prehodih med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo bi postavil stalno komisijo za vse slovenske politike, ki se vračajo z obiska na Tržaškem. Potniku, ki ne bi znal odgovoriti na pet vprašanj o življenju slovenskih ljudi v Trstu, naj bi se pri priči odvzeli vsi dežniki, vse kopalne obleke in druge ropotije, ki jih nosi čez mejo.”

Treba je pomagati!

Pahor ostaja kritičen do vseh režimov, ki omejujejo. Spomnil je, kako se je socializem sprevrgel v diktaturo, prejšnji režim pa po njegovi oceni pod drugim imenom in načini obnašanja, ki “naj bi bili demokratski”, vlada še danes.

Opozarja, da bi morali slediti Jezusu: “Ljubiti sočloveka, dajati revežem, pomagati bolnim, taboriščnikom ... A Cerkev vodijo ljudje, ki imajo na glavi pokrivala, kakor da je pust. Komu na čast so takšni?! Jezus je imel skromne opanke, bil je človek ljudstva.”

Ugotavlja, da je človek iznašel kup čudežnih tehničnih novotarij, moral pa bi najti še način, kako doseči, da nihče na svetu ne bo lačen: “Ljudem je treba pomagati, tudi če niso na tvoji strani!”

Foto: Andraž Gombač

V Kopru ga je poslušal tudi minister za kulturo Zoran Poznič. “Boris Pahor je vsekakor vir, iz katerega kot nacionalna skupnost lahko črpamo,” je povedal novinarjem, medtem ko je pisatelj dolgi vrsti obiskovalcev podpisoval knjige. “Slovenska beseda, zavedanje naše posebnosti in samobitnosti, humanizem, ki pronica skozi Pahorjeve besede - to so postulati, na katerih moramo graditi kot narod 21. stoletja.” 

Minister za kulturo Zoran Poznič (foto: Andraž Gombač)


Najbolj brano