Ana Mezgec: “Edino, kar me zares izpolnjuje, je glasba”

Violinistka Ana Mezgec, leta 1994 rojena v Postojni, je odraščala v vasi Trnje pri Pivki. Glasbeno šolo je obiskovala v Postojni pri učiteljici Marinki Kukec Jurič, po končani splošni gimnaziji v Postojni se je vpisala na Akademijo za glasbo Ljubljana in prišla v razred profesorice Monike Skalar.

Ana Mezgec Foto: osebni arhiv
Ana Mezgec Foto: osebni arhiv

Vse se je za Ano Mezgec začelo, ko jo je oče vpisal v glasbeno šolo, na njemu ljub instrument, violino. Violino je hitro vzljubila in rada obiskovala glasbeno šolo, ki jo ima v zelo lepem spominu. Odločitev za študij je sprejela v tretjem letniku gimnazije. Spraševala se je, kaj jo zares veseli početi, in spoznala: “Edino, kar me zares izpolnjuje, je glasba.” Med študijem je začutila, da kariera solo klasične virtuozinje ni zanjo, saj jo zanima veliko drugih stvari: igranje v orkestru in manjših komornih zasedbah, blizu so ji tudi drugi žanri, kakršna sta etno in jazz. Prvo izkušnjo s simfoničnim orkestrom je imela v prvem letniku na ljubljanski glasbeni akademiji. “Zvok ima večjo širino. Všeč mi je, kako morajo posamezne sekcije delovati kot organi in cel orkester kot organizem, fascinira me vselej prisotna hierarhija. Z orkestrom se lahko doseže izjemen razpon dinamike in barvitost zvoka,” pravi.

V zadnjem letniku akademije je postala koncertna mojstrica v orkestru in z njim leta 2018 gostovala tako v Cankarjevem domu kot tudi v Konzerthausu v Berlinu na festivalu Young Euro Classics. Da bo nekoč postala redna članica simfoničnega orkestra, si ob začetku študija ni drznila niti pomisliti: “V glasbeni sem prišla iz čisto drugega sveta. Nikogar nisem poznala, študij glasbe pa se mi je zdel nekaj ekstravagantnega.”

V rubriki Primorski glasbeni talenti, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper, predstavljamo mlade primorske glasbenike, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in dosegajo opazne uspehe doma in na tujem. Gostja tokratne istoimenske rubrike v oddaji Glasbeni abonma, ki bo na sporedu drevi ob 20. uri, bo Ana Mezgec. Predstavila se bo v vlogi etno violinistke v zasedbi Brencl Banda in kot solistka v izvedbi Introdukcije in Rondoja Capricciosa Camilla Saint-Saënsa.

Ves čas šolanja se je izpopolnjevala na mojstrskih tečajih in se udeleževala glasbenih tekmovanj. Nastopa kot solistka, v komornih skupinah in orkestrih. Že v nižji glasbeni šoli je bila koncertna mojstrica godalnega orkestra Glasbene šole Postojna, potem pa koncertna mojstrica v Simfoničnem orkestru Akademije za glasbo Ljubljana, leta 2017 članica Mediteranskega orkestra v Aix-en-Provence na jugu Francije, substitutka v orkestru SNG Opere in baleta Ljubljana, v Mestnem gledališču ljubljanskem in Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, v katerem je od 1. januarja letos redno zaposlena. Lani je zaključila magistrski študij iz glasbene umetnosti in prejela študentsko Prešernovo nagrado.

Od lani je tudi koncertna mojstrica v novem projektu Musica Emonica, ki združuje mešani pevski zbor in orkester s ciljem obuditve vokalno-instrumentalnih klasicističnih del v povezavi s sodobnimi novostmi slovenskih skladateljev. Že dve leti pa je tudi članica etno skupine Brencl Banda in dobro leto blues zasedbe Jarc Gregorin trio. Slednji sta posebni poglavji na njeni poti. Etno glasba in improvizacija sta ji pri srcu, saj se je ravno iz teh prvin razvila klasična glasba. “Pop mi ni bil nikoli zares všeč, čeprav je tudi poljuden, kot je etno glasba, a ima slednja vseeno v sebi nekaj oprijemljivega,” pravi. “Všeč mi je jazz, na tem področju sem se redno izpopolnjevala na akademiji in na drugih tečajih in delavnicah, kar mi je pomagalo pri osvajanju veščine improvizacije - še vedno pa menim, da bi morala bolj vaditi, da bi se lahko oklicala za jazz violinistko.”

V prostem času je najraje doma, v naravi, a rada tudi potuje in si dopusta brez morja skoraj ne more predstavljati.

Nima še izdelanih jasnih načrtov. Zelo jo veseli delo s Simfoniki RTV Slovenija in verjame, da ji bo z njimi še zelo zanimivo. Želi si dodatnega izpopolnjevanja in pridobivanja še več znanj. Kaj pa tujina? “Tujina mika vse, hkrati pa je Slovenija lepa dežela. Določene vezi me držijo tukaj. Tujina bo na vrsto prišla, če bodo tu slabe možnosti. Zaenkrat sem vesela, da sem dosegla pomemben cilj, ki naj bo izhodišče za naprej.”  


Najbolj brano