Unisex stranišča s FDV v slovenske gostilne

Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani so nedavno precej na očeh javnosti odstranili oznake spola z nekaterih stranišč in jih opredelili za spolno nevtralne. Odstranili so tudi pisoarje. Razlog je, kot je pojasnila dekanja, zagotovitev intimnosti in varnosti, tako dejanske kot občutka zanjo, vsem, tudi transpolnim osebam. No, FDV je velika fakulteta, zato imajo še vedno tudi “klasična” stranišča, vključno s pisoarji. Nedavno so spolno nevtralna stranišča uvedli tudi v ljubljanskem študentskem dispanzerju.

Novotarijo slikajo kot emancipatorno in korak naprej k enakosti ter pri opredeljevanju o spolu, a unisex stranišča niso niti novost niti nič posebnega. Pustimo ob strani, da imajo redki doma več stranišč, pa še to najmanj zaradi tega, da bi jih pri uporabi ločevali po spolu. Zadeva je seveda zanimiva predvsem v javni rabi. Po eni strani, kot vidimo na primeru FDV, na ideološki in aktivistični ravni, po drugi pa pomeni sporočilo v širšo skupnost: tako emancipatorno kot povsem funkcionalno. FDV je kot akademska ustanova in še posebej kot družboslovna fakulteta svojevrstna katedrala duha. Tam se je šolalo zelo veliko odločevalcev na različnih, tudi najvišjih ravneh, med njimi, denimo, predsednik države Borut Pahor. Tamkajšnji profesorji nam pogosto tolmačijo zapletene družbene in politične procese, marsikatere zamisli, porojene na FDV, so bile sprva eksperiment, kasneje pa družbena stvarnost. Prav lahko bo podobno tudi s stranišči.

Višanje standardov v gostinstvu je država v obdobju tako imenovane evropeizacije dokazovala predvsem z urejenostjo stranišč.

V iskanju evropske identitete so pri nas stranišča na javnih mestih, zlasti v gostinskih lokalih, igrala pomembno vlogo. Predpisi so bili in so še natančni, povsem jasno je, koliko pisoarjev in koliko školjk je potrebnih glede na zmogljivost lokala; svoje stranišče mora imeti tudi osebje. Inšpektorji so bili neomajni in po Sloveniji se je v devetdesetih letih razmahnila modernizacija stranišč. Če jih je bilo premalo in če je lokal imel zgolj eno, unisex stranišče, jih je bilo treba dograditi, običajno v škodo prostora za goste. Stranišča na štrbunk, ki so bila pravzaprav kar uporabna za hudo silo, dajala pa so tudi neke vrste higienske varnosti, so bila spoznana za ostalino starih časov. Višanje standardov v gostinstvu je država v obdobju tako imenovane evropeizacije dokazovala predvsem z urejenostjo stranišč. S skrbjo za stranišča seveda ni nič narobe, če ta ni pretirana, kar se je nemalokrat izkazalo v strnjenih starih mestnih jedrih. V ihtavosti inšpektorjev se je včasih zdelo, da je prva misel vsakogar, ki vstopi v barček ali gostilno, kje je stranišče, da opravi potrebo. Videti je bilo, da nas v Evropo zazrti uradniki vidijo kot narod, no, posrancev.

V imenu iste Evrope in njene domnevne sterilnosti so v devetdesetih letih marsikje na Primorskem izkoreninili lep sredozemski običaj, da je oštir gostom h kozarcu vina ponudil rezino pancete, kolut salame, slano ribo, malo sira … Ker da bi morali imeti sir in mesnine v ločenih hladilnikih, za pripravo pa posebno kuhinjo in podobno. Ljudje so odtlej pač pili vino “na suho”. Kasneje se je izkazalo, da so v imenu Evrope in strašilnega “hacapa” pretiravali, a zadeve so že krenile svojo pot.

Kdor je pohajkoval po Italiji, Franciji, Španiji in drugod po Sredozemlju, ve, da je v starih barih in gostilnah stranišče zasilna zadeva, njegova uporaba pa niti zdaleč osrednji motiv prihoda. In da je stranišče, tudi v velikih kavarnah, zelo pogosto le eno: za moške in ženske, za otroke in praviloma prilagojeno za invalide. Ve tudi to, da h kozarcu skorajda povsod pridenejo prigrizek, ki ni iz sterilne kuhinje. Italijani, Francozi in Španci so preživeli življenje z ohlapnejšimi predpisi, njihovi lokali pa veljajo za svetovni standard. Ne glede stranišč, glede ponudbe in servisa.

Nadvse na mestu bi bilo, da sporočilo s FDV ponotranjijo odločevalci o opremi gostinskih lokalov, da torej začrtajo, da je stranišče v barih in gostilnah lahko unisex, v njem pa kar koli že: štrbunk, školjka in/ali pisoar in, če se komu zdi, magari še bide. In da se glede gostinstva usmerijo na ključna področja, kot so denimo znanja in veščine gostinskih delavcev.


Preberite še


Najbolj brano