V zrnih peska videti svet

S slike Alpski trubadur se smeje glasbenik in ekološki kmet Jani Kutin, ki ji je izziv predstavljal s košato črno brado. Kako jo upodobiti s kamenčki, se je vprašala Stanka Golob, zanimiva likovna ustvarjalka z Grahovega ob Bači. Pregledno razstavo Četrt stoletja peščenih iluzij je še do petka mogoče ujeti v Tolminskem muzeju.

Stanka Golob in mož Milan, za njima na portretih (z leve) Ivan Kokošar, Miha Brovč in Jani Kutin
Stanka Golob in mož Milan, za njima na portretih (z leve) Ivan Kokošar, Miha Brovč in Jani Kutin  

TOLMIN > V katalogu Stanka Golob pojasnjuje, da je že od nekdaj opazovala svet okrog sebe in razmišljala, kako bi videno prenesla na papir. Konjička se je lotila resno: “Narava mi je dala sposobnost, da lahko opazim zelo prefinjene barvne odtenke. Verjetno sem se tudi zato zaljubila v peske naravnih barv.” Iskanje, zbiranje in priprava tovrstnega gradiva, pri čemer ji pomaga mož Milan, so dolgotrajni in zahtevni, a zanjo - strast. Po 25 letih mojstrenja in diplomi na visoki šoli za risanje in slikanje Arthouse v Ljubljani ugotavlja, da je pred njo še dolga pot raziskovanja in spoznavanja učinkov in drobnih fines posebne tehnike slikanja s peskom: “Ne vem, ali sem umetniško nadarjena, sem pa pri stvari z veliko vztrajnostjo, predanostjo in srčnostjo.”

Portreti, krajine ...

Dela, od 6. novembra na ogled v muzeju, je mogoče razdeliti v tri sklope, pojasnjuje umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Nataša Kovšca: tu so portreti, poleg Janija Kutina še skladatelj Ivan Kokošar, Maistrov borec Miha Brovč, igralka Štefka Drolc v filmu Na svoji zemlji, posnetem v Baški grapi, pa Janez in Štefanija Brovč, ki sta tamkajšnji vsakdan na strmih pobočjih olajšala s škripčevjem na vodni pogon ...

V drugem sklopu se zvrstijo krajinske upodobitve, predvsem gore in reke, tudi Solkanski most in Grahovo ob Bači, kakršno je bilo pred hudim potresom letom 1976. Stanka Golob stavbe, ki jih ni več, upodablja s pomočjo fotografij in pričevanj krajanov, še posebej zanimivo pa je njeno nakazovanje perspektive z uporabo različno debelih zrn peska: kar je bliže, upodobi z debelejšimi, bolj oddaljeno pa z drobnejšimi. S tretjim sklopom sega v geometrično abstrakcijo, kjer jo zanima zlasti ustvarjanje optičnih prevar. Njene slike vzbujajo “občutja miru in tišine, nekakšne nostalgije po preprostem življenju v sožitju z naravo, hkrati pa so poklon tradiciji,” še opaža Naša Kovšca.

Darovi za tri šole

Stanko Golob veseli, da proda dovolj za pokritje stroškov, ne ozira se na modne smernice v umetnosti, bistveno ji je uživanje ob ustvarjanju slik, ki naj jih vidijo tudi drugi. Z možem je zato nekaj svojih del tudi poklonila za javne prostore.

Že 6. februarja se bo predstavila v izolski galeriji Alga, 25. aprila pa v Tinjah na avstrijskem Koroškem. “Sicer pa se letos še posebej posvečam pisatelju Francetu Bevku, očetovemu bratrancu,” pravi. 17. septembra bo minilo 130 let od rojstva in pol stoletja od smrti pisatelja, ki ga pravkar upodablja. “Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin, ki jo obiskujeta vnukinja in dva vnuka, bom podarila Bevkov portret,” napoveduje. “S slikama pa bom obdarovala še drugi osnovni šoli na Tolminskem, tako Osnovno šolo Simona Kosa Podbrdo, ki sva jo obiskala mož, jaz in najini trije otroci, kakor tudi Osnovno šolo Dušana Muniha Most na Soči.”