“Poglejmo vase. Človek je med bogovi in toplino pogleda.”

Le malokdo je kulturno krajino Krasa v zadnjih desetletjih zaznamoval tako močno kot Aleksander Peršolja. Ob njegovem 75. rojstnem dnevu, ki ga je praznoval pred dobrim mesecem, so se mu v Kosovelovem domu poklonili s pesniškim večerom z naslovom Vračal se bom in sestavljal razbitine sveta.

SEŽANA > Prvo pesem je Aleksander Peršolja objavil pri 16 letih v šolskem glasilu. “Naletela je na negativen odziv. Prav v Primorskih novicah se je nekdo razburjal, kako je lahko tako mlad človek tako črnogled,” se je ob skoraj šestdeset let starem spominu posmejal.

Enajst pesniških zbirk

Rodil se je leta 1944 v Neblem v Brdih, sedaj pa že vrsto let živi in ustvarja v Križu pri Sežani. Kot učitelj je najprej poučeval v Dornberku in nato v Dutovljah, v lokalnem okolju pa je pustil največji pečat tako kot umetniški vodja Kosovelovega doma od leta 1991 do upokojitve leta 2007 in kakor oče literarnega festivala Vilenica. “To so bila gotovo najbolj ustvarjalna leta. Žalosti pa me, da Vilenica postala to, kar je. Upam, da se bodo našle pametne glave oziroma bodo začeli poslušati stare, da se vrne na pravo pot,” je povedal Peršolja.

Aleksander Peršolja, pesnik

“Najbolj me boli, kar se zdaj dogaja z mladimi in kar skušamo s političnimi molitvami reševati. Sram me, v imenu naše generacije, da smo to dopustili.”

Poročen je z Jasno Majdo Peršolja, neumorno zbirateljico ljudskih pravljic. Na pesniškem večeru se je njej in sinu zahvalil, ker sta “ga nosila na svojih ramenih”.

Aleksander Peršolja je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pričel objavljati v reviji Perspektive, od takrat pa najdemo njegova besedila v večini slovenskih literarnih revijah in v mnogih literarnih zbornikih. Prvo pesniško zbirko z naslovom Čez noč je izdal leta 1971, sledilo jih je še deset: Nad poljem je mrak (1974), Koraki (1977), Sanjsko mesto (1988), Baccus v grmovju (1994), Ob robu svetlobe (2002), Kirka (2004), Potovanje sonca (2007), Proti robu (2011), Bilke v krogu (2014) ter Poklekni in moli bogovom (2019). Njegove pesmi so bile prevedene v albanščino, angleščino, češčino, hrvaščino, italijanščino, nemščino, srbščino in španščino.

Človek je med bogovi in toplino pogleda

Bogat pesniški opus sta v srednji dvorani Kosovelovega doma predstavila Vladimir Jurc in Tone Gogala, prireditev pa je režiral Marko Sosič.

Novih pesniških zbirk (trenutno) ni na vidiku, a kljub temu Peršolja ostaja tankovesten in kritičen opazovalec družbe, v kateri živi. “Lahko govorimo, da živimo v noči. Upam, da bo noč postala dan. Poglejmo vase in človeka. Človek je med bogovi in toplino pogleda,” je še misel za prihodnost strnil pesnik. In dodal: “Najbolj me boli, kar se zdaj dogaja z mladimi in kar skušamo s političnimi molitvami reševati. Sram me je, v imenu naše generacije, da smo to dopustili.”

---