Muziciranje iz prijateljstva, ki ne potrebuje “lajkov”

Drugo sezono niza oddaj, v katerih se na Radiu Koper v živo predstavljajo primorske glasbene šole, bo zaznamovala orkestrska glasba. Do 5. junija se bo predstavilo sedem šolskih orkestrov, od harmonikarskih in pihalnih do godalnih ter morda celo simfoničnih. Prvi bo nastopil harmonikarski orkester GM Synthesis 4.

Orkester GM Synthesis 4 na lanskem koncertu ob 40-letnici delovanja, ko so se gojencem Glasbene 
matice pridružili nekdanji člani.  Foto: arhiv GM Synzhesis 4
Orkester GM Synthesis 4 na lanskem koncertu ob 40-letnici delovanja, ko so se gojencem Glasbene matice pridružili nekdanji člani.  Foto: arhiv GM Synzhesis 4

Harmonikarski orkester GM Synthesis 4, ki že 40 let deluje pod okriljem Glasbene matice Furlanije Julijske krajine v Trstu, je kmalu postal prepoznaven doma in na tujem.

Začetki zasedbe segajo v leto 1978, ko je prof. Claudio Furlan v Bregu združil člane ansamblov s štirih podružnic Glasbene matice. Še istega leta je z njimi odšel na tekmovanje v Alassio in zmagal. Sledile so še mnoge prve, tudi mednarodne nagrade in koncerti repertoar so obnavljali tudi s pomočjo poznanstva z ruskima skladateljema, Atarovim in Šišakovim, ki sta ansamblu posvetila kar nekaj novih skladb. Leta 1997 so izdali svojo prvo ploščo, ki so jo posneli prav v studiu Hendrix.

Rubriko Primorski glasbeni talenti, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper, enkrat mesečno posvečamo Glasbenim šolam, ki se predstavljajo v neposrednem prenosu iz Studia Hendrix v oddaji Klasično, mladostno ... in živo! V tej sezoni se bodo predstavljale z orkestri, prva je na vrsti Glasbena matica FJK s harmonikarskim orkestrom GM Synzhesis 4 iz Trsta. S člani in obema dirigentoma (sedanjim in nekdanjim) se bo pogovarjala voditeljica Janja Lešnik, za ton neposrednega radijskega prenosa bosta v studiu Hendrix poskrbela Tadej Tadič in Ksenija Kos, za video-posnetek, ki bo dosegljiv na YouTubu, pa Mitja Jazbec.

Konec leta 2010 je Claudio Furlan predal taktirko Fulviju Jurinčiču, ki je kot eden ustanovnih članov dotlej v ansamblu igral. Zdaj ga že polnih deset let uspešno vodi. Številnim tekmovalnim uspehom je dodal nove in ves čas obnavljal zasedbo. Ta se je z leti širila, saj so mnogi gojenci Glasbene matice medtem končali svoje šolanje, a so se v orkester kljub temu radi vračali. Največ se jih je vrnilo lani, ko so jih povabili, da bi na koncertu ob 40-letnici zaigrali skupaj. Danes orkester sestavljajo tako sedanji kot nekdanji gojenci Glasbene matice (nekateri so zdaj že učitelji), številni uspehi pa so vanj privabili tudi druge glasbenike iz Italije in Slovenije. Med nekdanjimi, pa tudi sedanjimi, člani najdemo kar nekaj imen znanih glasbenikov in glasbenih pedagogov, kot so Corrado Rojac, Maurizio Marchesich, Aleksi Jercog, Igor Zobin, Mira Fabjan, Tomislav Hmeljak, Jari Jarc, Tatjana Jercog, Marko Ozbič, Tamara Ražem, Aljoša Starc, Ivo Tull, Erika Udovič Kovačič in še bi lahko naštevali.

Sloves odličnega ansambla je sad trdega dela in prepričanja, da je harmonika glasbilo z velikim kreativnim potencialom, ki daje glasbenikom možnost odkrivanja novih poti do sodobnega glasbenega izraza. Že ob 10-letnici ansambla je v kritiki Mirko Slosar zapisal: “Izvajalci so nas dokončno prepričali, da je harmonika inštrument, ki ga vse premalo (oziroma napačno) cenimo in pojmujemo. Iz mehov, ki nam običajno vsiljujejo valčke in polke, je zadonela mogočna glasba, ki nima česa zavidati tradicionalnim orkestrom. Koncert je dokazal, da je mogoče harmoniko s primernimi spremembami, z ljubeznijo in vztrajnostjo, iz narodne noše preobleči tudi v frak.”

Repertoar orkestra vključuje tako izvirne sodobne skladbe kakor transkripcije velikih klasikov in tudi popularne skladbe. Zanimivo zvočnost dosega z razširjeno zasedbo, ki poleg štirih partov harmonik vsebuje še basovsko harmoniko, klaviature in tolkala. Razkošje instrumentov pa ob zvočnih užitkih ponuja tudi pravo pašo za oči. A v dušo seže predvsem izvrstno in iskreno skupno muziciranje, ki se rojeva iz prijateljstva. In to člane orkestra, po besedah sedanjega dirigenta Fulvija Jurinčiča, veže že od samega začetka: “Ko pogledam v leto 1978, vidim mladeniče (in otroke!), ki so se kljub pomanjkanju pametnih telefonov, socialnih omrežij in vseh sodobnih tehnoloških vragolij, družili pod istim imenovalcem: ljubezen do glasbe in harmonike. Nastajala so prijateljstva (in ljubezni!), ki jih ni bilo potrebno potrjevati z 'lajki'. Niti od daleč nismo slutili, da smo postali del nečesa, ki se bo v nas tako globoko zakoreninilo.”  


Najbolj brano