Poklon tigrovcu in partizanu

Društvo TIGR Primorske se je poklonilo leta 1935 na Baču rojenemu tigrovcu in partizanu Antonu Kešu - Stojanu s spominsko ploščo na pokopališču v Knežaku.

KNEŽAK > Anton Keš - Stojan se je rodil 24. februarja 1925 v narodno zavedni kmečki družini na Baču. “Star komaj 16 let je že deloval v organizaciji TIGR, kjer je opravljal razne naloge in poti. Po italijanski okupaciji so ga tigrovci takoj vključili v OF; sodeloval je tudi na ustanovnem sestanku na Kalcu. Do maja 1942 je deloval kot aktivist, nato je bil borec Brkinske čete in Šercerjeve brigade,” opisuje Bruna Olenik, predsednica območne enote TIGR za Postojno in Pivko in pobudnica postavitve spominske plošče na pokopališču v Knežaku.

“Prvega junija leta 1944 je bil v domobranski zasedi težko ranjen, rešil ga je tovariš, nato so ga iz Nadleska odpeljali v italijansko partizansko bolnišnico Bari. Po okrevanju se je ponovno vključil v partizanske enote, najprej v Dalmatinski brigadi, nato je prišel v Slovenijo s 5. Prekomorsko brigado,” še navaja Olenikova. Dodaja, da je bil Anton Keš - Stojan na to svojo tigrovsko in partizansko pot izredno ponosen. Bil je nosilec spomenice 1941 ter 22 partizanskih medalj.

Po vojni je bil častnik, pedagog in univerzitetni profesor. Leta 1968 je postal vodja Krimskega odreda Teritorialne obrambe, pozneje komisar pokrajinskega štaba TO za ljubljansko pokrajino. Po osamosvojitvi Slovenije je bil predsednik območne enote TIGR v Ilirski Bistrici, po upokojitvi pa se je vrnil v rojstni Bač.

Pokopan je na Knežaku, kjer mu je Društvo TIGR Primorske odkrilo spominsko ploščo, zaplapolala pa sta slovenska zastava in prapor društva, ki sta ju nosila Severin Kovačič in Jožko Šajn. “Kakšne misli in občutki nas prevevajo ob vsakem stiku in soočanju z narodovo zgodovino, posebno s tistimi njenimi tvorci, ki so v njej pustili izrazitejše sledi,” je poudaril slavnostni govornik Savin Jogan, predsednik Društva TIGR. Spominski program sta oblikovala pesnik Tone Šepec z recitacijami in Rafael Zorko iz Pivke s petjem. “Poslavljamo se z mislijo na človeka, ki je pogosto zrl smrti v oči, se boril ne glede na to, ali bo preživel ali ne,” je še poudarila Bruna Olenik.

---