Odgovornost Slovenije se ne konča z mižanjem

Nevladniki že več kot leto opozarjajo na po njihovem nezakonito vračanje prosilcev za azil sosednji Hrvaški. S tem, ko Slovenija ne problematizira nasilnega postopanja hrvaških policistov z migranti ter slabih razmer za bivanje migrantov v BiH, po njihovem prispeva k eni najhujših humanitarnih kriz v Evropi. Ministrstvo ponavlja, da slovenska policija dela strokovno in zakonito.

LJUBLJANA > Iz bosanskih migrantskih centrov prihajajo slike pretepenih migrantov, ki trdijo, da se jih hrvaška policija loteva z nasiljem. Očitki trajajo že dolgo, Slovenija pa ne glede na to prosilce za azil množično in mimo mednarodnih pravil vrača v sosednjo državo, trdijo v nevladnih organizacijah Amnesty International Slovenije (AIS), Pravno-informacijski center (PIC), Delovna skupina za azil in Delavska svetovalnica.

Vračanje brez pisnih odločb

Onemogočanje migrantom, da bi zaprosili za azil, ter njihovo vračanje na Hrvaško brez pisnih odločb povzroča, da tujci nimajo nobenega pravnega sredstva in ne morejo uveljavljati pravnega varstva. Če želi policija vrniti tujca, mu mora izdati odločbo, poudarjajo nevladniki.

Ministrstvo: “ Svoje delo opravljamo strokovno in zakonito.”

“V Sloveniji ne odrekamo pravice do mednarodne zaščite,” se na trditve nevladnikov odzivajo na ministrstvu za notranje zadeve. To dokazujejo s podatki: lani je bilo vloženih 3821 prošenj za mednarodno zaščito, leto prej pa 2875. “Poudarjamo, da slovenska policija na Hrvaško ne vrača prosilcev za mednarodno zaščito. Vsaki osebi, ki izrazi namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, v skladu z zakonom o mednarodni zaščiti omogočimo dostop do azilnega postopka.” Redni nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic v postopkih policije z migranti, ki nezakonito prestopijo mejo, ni pokazal kršitev. Policija je na zahtevo ministra tudi jasneje opredelila postopke, ko migrante obravnava mešana slovensko-hrvaška policijska patrulja.

To izhaja tudi iz sodbe upravnega sodišča v primeru sirskega državljana, čigar sorodniki že imajo urejen status v Sloveniji. Sirca policija po zavrnjeni prošnji za mednarodno zaščito ni obravnavala po zakonu o tujcih, ampak ga je poslala nazaj na Hrvaško z večjo skupino migrantov, od tam pa so ga izgnali v Bosno. “Seveda gre za logično in nujno varovalko,” o odločbi pravi Miha Blažič iz Delovne skupine za azil. Brez odločbe “bi lahko prihajalo do prisilnih deportacij oseb v izredne razmere, kjer bi bili podvrženi mučenju in drugim ponižujočim ravnanjem ali pa bi bili ločeni od svojih družin”.

Vračanje ljudi Hrvaški, ne da bi Slovenija hkrati presojala tveganje mučenja s strani hrvaške policije, pomeni kršitev prepovedi vračanja, opozarja Blaž Kovač iz AIS. “Četudi drži, da slovenska policija sama ne ravna grdo, se njihova odgovornost ne konča s tem, da brez odločbe predajo človeka Hrvaški in da zamižijo na obe očesi,” poudarja Kovač.

Blaž Kovač, Amnesty International Slovenija

“Četudi drži, da slovenska policija sama ne ravna grdo, se njihova odgovornost ne konča s tem, da brez odločbe predajo človeka Hrvaški in da zamižijo na obe očesi.”

Slovenija bi lahko s tem pogojevala vstop Hrvaške v Schengen

Vračanje prosilcev za azil brez kakršne koli odločbe Hrvaški je kršitev mednarodnega prava, vztrajajo nevladniki, ki od vlade in ministrstva za notranje zadeve terjajo jasno stališče o dogajanju v sosednji državi. “Menimo, da bi morala Slovenija ob prvih poročilih o ravnanjih hrvaške policije vztrajati pri izvedbi preiskave o teh obtožbah, saj bi se le tako lahko odpravil dvom o tem, ali Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v Schengen,” pravi Urša Regvar iz PIC.

Nevladniki od države pričakujejo, da bo prenehala na Hrvaško vračati migrante na podlagi sporazuma med državama, razmere na meji pa uredila na način, da bodo policisti jasno beležili, na kakšen način je bil tujec obveščen o pravici do azila. Spomnili so tudi na nedavno razkritje policijskih navodil o ravnanju s prosilci za azil, ki naj bi potrdila sum, da policija tujcem preprečuje, da bi zaprosili za azil. Podpisnike teh direktiv, med drugim generalno direktorico policije Tatjano Bobnar, pozivajo k takojšnjemu odstopu.

3821 prošenj za mednarodno zaščito so tujci vložili lani

V nevladnih organizacijah so pripravili tudi več zahtev, kako naj se Slovenija aktivno vključi v reševanje krize v bosanskih centrih za tujce. Slovenija naj nemudoma in neposredno sprejme tisoč tamkajšnjih prosilcev za azil. Ti prosilci se bodo tako ali drugače v prihodnjih mesecih znašli na naših mejah, nekateri tudi po desetkrat, smotrnost tega ukrepa utemeljuje Goran Lukić in Delavske svetovalnice. “Neposreden sprejem bi odrezal tako nasilno vlogo hrvaških policistov kot vlogo tihotapcev, poenostavil administrativne postopke in razbremenil policijo,” pravi Lukić. Z zahtevo po takšnih programih in relokaciji naj Slovenija pritisne tudi na države članice EU.

---