Pot do vetrnic na Pivškem je še dolga
Podjetji Energo-maks energija iz Slovenskih Konjic in Energija na veter iz Ljubljane načrtujeta na območju Selc in Volč v pivški občini 26 vetrnic, velikih kot tista pri Razdrtem. Za njihovo umestitev je občina na pobudo investitorjev sprožila postopek spremembe občinskega prostorskega načrta, vendar bosta morala investitorja prej izdelati celovito presojo vplivov na okolje. Občina za zdaj vetrnice podpira.
Vetrnice bi bile od Volč oddaljene približno 600 metrov, od Gradca
1,4 kilometra, od Kala 1,5 kilometra, od Pivke 1,6 kilometra.
PIVKA
> “Trenutno preverjamo vpliv obratovanja vetrnic na ptice in netopirje. Pa vpliv hrupa in elektromagnetnega sevanja vetrnic na okolje. Postavili smo tudi dva merilna stolpa za merjenje hitrosti in moči vetra. Vse to traja eno leto. Ko bo izdelana študija z izsledki meritev, predvidoma konec tega leta, bomo lahko začeli postopek celovitih vplivov na okolje, ki nam ga je naložil zavod za varstvo narave,” nam je pojasnil predstavnik podjetja Energo-maks energija iz Slovenskih Konjic, ki ne želi biti imenovan.
Spreminjajo občinski prostorski načrt
Da bi lahko na območjih vasi Selce in Volče postavili 26 vetrnic, vsako z močjo do enega megavata, bo morala občina spremeniti občinski prostorski načrt, za kar je na njihovo pobudo konec februarja leta 2018 že sprožila uradni postopek. Vendar je, kot kaže, do uresničitve projekta še dolga pot.
26
vetrnic bi postavili v okolici Selc in Volč na Pivškem
Župan Občine Pivka Robert Smrdelj pojasnjuje, da je postopek spremembe in dopolnitev OPN dolg. Najprej je treba pridobiti smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, kar zbirajo. Nato je treba pripraviti osnutek spremenjenega OPN, ga javno razgrniti, vnesti morebitne popravke, dopolnitve, pridobiti soglasja in šele na koncu ga obravnava občinski svet, ki pa ga lahko tudi zavrne.
Občina in krajani vetrnice podpirajo
Vendar pivška občina podpira obnovljive vire energije. “Vetrnice so ena od boljših rešitev, res pa je, da je treba biti pri njihovem umeščanju v prostor zelo pozoren. Zaenkrat v občini ni čutiti slabe volje in nasprotovanj. Seveda ni nujno, da občinski svet potrdi spremenjen OPN oziroma umestitev vetrnic. A mislim, da bi bilo treba v primeru zavrnitve vetrnic imeti res trdne utemeljitve. To je tako, kot če bi bili proti avtocesti - kar bi bilo ustrezno, a le, če bi imeli boljšo rešitev,” komentira Smrdelj.
Robert Smrdelj župan Občine Pivka
“Vetrnice so ena od boljših rešitev, res pa je, da je treba biti pri njihovem umeščanju v prostor zelo pozoren. Zaenkrat v občini ni čutiti slabe volje in nasprotovanj.”
Predsednik vaške skupnosti Selce Simon Ostanek poudarja, da so jim investitorji skupaj z občinsko upravo načrte pokazali in jih seznanili s svojimi namerami in da so jih krajani že v startu podprli. Parcele, na katerih bi postavili vetrna polja, pa so v lasti Agrarne skupnosti (AS). Predsednik AS Selce Stane Česnik pove, da je v njihovi AS združenih približno 50 lastnikov, “a nismo še tako daleč, da bi se kaj konkretnega dogovarjali z investitorji. Ob predstavitvi načrtov so nam sicer predstavili tudi okvirni predlog, kako bi lahko uredili medsebojna razmerja, predvsem je v ospredju služnost, a to je bila le prva seznanitev, od tu naprej se nismo še nič pogovarjali.” Česnik še pojasni, da se vetrnic z glavne ceste ne bi videlo, vidne bi bile le iz Volč, Košane in Neverk. Območje, kjer bi se nahajale, pa je greben in goličava, saj so morali po žledu posekati borov gozd.
Najprej meritve, nato presoja vplivov na okolje
Med smernicami tako državnih kot lokalnih nosilcev urejanja prostora, torej odgovornih ministrstev in direktoratov ter lokalnih zavodov in podjetij, je za zdaj odločujoča odločba okoljskega ministrstva iz oktobra lani, s katero okoljsko ministrstvo investitorjema na osnovi zakonodaje o varovanju narave nalaga izvedbo postopka celovite presoje vplivov na okolje. To ponavadi traja najmanj pol leta. A pred tem morajo dobiti pozitivno mnenje na študijo o preverjanju vplivov na ptice in netopirje. Če ga ne, se ne morejo lotiti študije celovitega preverjanja vplivov na okolje.
85 metrov visoki stolpi
Vetrnice na Pivškem bi postavili zahodno od glavne državne ceste Postojna-Pivka ter severno od želežniške proge Pivka-Divača (za Selcami, Gradcem, Pivko - pod hribom Osojnica - in nad Volčami), na slabih 80 hektarjih gozda. Velike bi bile kot vetrnica pri Razdrtem, vsaka bi imela moč enega megavata. Stolpi bi bili visoki 85 metrov (skupaj z elisami 126 metrov), premeri elis bi merili dobrih 80 metrov, premeri temeljev pa 15 metrov. Obstoječe poti bi razširili na širi do 5,5 metra. Med vetrnicami, oddaljenimi med seboj 900 metrov, bi zgradili še nove ceste. Postavili bi 24 kilometrov kablovoda, vetrnice bi priključili na obstoječo, vendar razširjeno transformatorsko postajo v Pivki in v Neverkah.
Ker so vetrnice načrtovane na vplivnih (oziroma zavarovanih) območjih dveh naravnih parkov - Parka Škocjanske jame in Parka Pivških presihajočih jezer, jim ministrstvo nalaga še manjšo študijo o omilitvenih ukrepih, s katerimi bi zmanjšali vpliv vetrnic na zavarovano okolje naravnih parkov.
V kolikor bi presegali za OPN dovoljeno moč vetrnih elektrarn, se ne bodo odločili za gradnjo prek državnega prostorskega načrta, ampak bodo - tako dodaja investitor - raje načrte prilagodili, torej zmanjšali število vetrnic.