Površinsko občevanje

Velikokrat se sprašujem, kaj so tiste vezi, ki združujejo skupino ljudi. Ljudi, ki smo si različni, ki si mogoče delimo skupni imenovalec, morda celo DNK, ki smo otroci ene in iste matere in smo skupaj odraščali.Sandi Paulina

Juste la fin du monde (Samo konec sveta) Jean-Luca Lagarceja je 
leta 2016 postala tudi filmska uspešnica.
Juste la fin du monde (Samo konec sveta) Jean-Luca Lagarceja je leta 2016 postala tudi filmska uspešnica.  

Dejstvo je, da se sčasoma ljudje spreminjamo in se medosebno poznavanje prevečkrat razvije v zgolj površinsko občevanje, v plod družbeno vsiljenih navad in običajev, tudi v primeru sorodnikov ali dobrih prijateljstev. Ljudje se tako spremenimo v neznance, v igralce, polne nasmehov, prijaznosti, vljudnosti, površinskosti.

Strah nas je, da bi boljše poznavanje drugega pomenilo več truda za grajenje odnosov. Strah nas je, česar nismo povedali. A vendarle ostajamo družina, ljudje. Kljub vsemu se imamo radi in nam te vezi nekaj pomenijo. Kje je torej meja med javnim in zasebnim, vidnim in nevidnim, znanim in neznanim?

“Ljudje ne umirajo več zaradi HIV-a, ampak zaradi predsodkov, sovraštva, ignorance.”

Kar nekaj desetletij je minilo, odkar je nastala predstava, v kateri je Jean-Luc Lagarce mojstrsko prikazal družinsko srečanje, ki se izteče drugače, kot je bilo načrtovano. Družba se je v tem času spremenila, ali vsaj upam. Aids ni več smrtna obsodba, ampak obvladljiva neprijetna kronična obtožba. V družbi in medicini se je mnogo spremenilo od zgodnjih devetdesetih, ko je televizijska reklama HIV pozitivne osebe označevala z vijoličnim oblakom kot osebe, ki morajo živeti izolirane od ostalih, katerih se moramo bati že zgolj dotikov.

Danes vemo, da HIV pozitivne osebe, ki se zdravijo, niso kužne, da je količina virusa v krvi tako nizka, da je niti laboratorijski inštrumenti ne zaznavajo. Ljudje ne umirajo več zaradi HIV-a, ampak zaradi predsodkov, sovraštva, ignorance.

Živimo v času polznanosti, ko je spletna objava povprečneža pomembnejša od empiričnih dokazov, v času, ko se družba ne razvija primerljivo z znanstvenimi napredki. V tako močno globaliziranem, povezanem, razvitem svetu smo ljudje bolj osamljeni kot kdaj prej v zgodovini. In prav v tem času osamljenosti v tako globaliziranem, povezanem, razvitem svetu je še toliko bolj pomembno, da se odločimo, kakšen bo naš odnos do sočloveka.


Najbolj brano