Luka Nikolič: “Mladi se bojijo izstopati, ker to v Sloveniji ni kul”
O podjetniškem uspehu Luke Nikoliča so mediji že precej poročali. Kaj mu predstavlja največji dosežek doslej? “To, da sem že mlad začel s podjetništvom, da bom sam svoj šef in se bom ukvarjal s tem, kar me res veseli. Vodil bom politiko svojega podjetja, brez nadrejenih, ki bi me pri tem omejevali,” samozavestno pojasni. S tem bo prevzel tudi večjo odgovornost, a se je ne boji.
Luka Nikolič: “Prednost mladih podjetnikov je v tem, da ti podjetja
sama rada pomagajo, pri čemer v zameno pogosto ne pričakujejo
veliko.” Foto: Veronika Rupnik Ženko
Luka Nikolič pravi, da so bile najpomembnejše odločitve, ki jih je moral sprejeti do sedaj, povezane z izbiro poslovnih partnerjev.
“Podjetju, s katerim podpišeš pogodbo o sodelovanju, moraš nekaj dati v zameno, recimo delež svojega podjetja. Vedeti moraš, da se ti bo to splačalo.” Ob strani mu ves čas stoji njegov mentor Nejc Konjevič. “Z njim predebatirava vse možnosti, ki jih imam na mizi, a na koncu mi vedno reče, naj se odločim sam.”
•Živi v Postojni.
•Obiskoval je Šolski center Postojna, smer gimnazija.
•Je ustanovitelj startupa Glukagen, v okviru katerega je razvil in izdelal istoimensko prenosno napravico, ki zazna, ali je v postreženi hrani prisoten gluten. Napravica je namenjena ljudem s celiakijo in ostalim, ki se izogibajo uživanju glutena. Razvoj glukagena je za Luko pomenil vstop v podjetniške vode. Glukagen je bil leta 2017 po mnenju občinstva in strokovne komisije izbran za najboljši projekt na Startup vikendu v Celju, istega leta ga je za eno od treh najperspektivnejših podjetniških idej mladih razglasila javna agencija Spirit Slovenija.
Začne se na začetku - z navezovanjem stikov
V stik s podjetji je na začetku prišel na dijaških startup vikendih. “Do dijakov tam pristopijo mentorji, ki te naprej povezujejo z uspešnimi posamezniki, oni spet s svojimi znanci … na ta način spleteš lastno mrežo poznanstev.”
Luka Nikolič (drugi z leve) in Aurora Makovac (ob njem), ki je prav tako udeležena v projekt Primorski pospešek, na obisku v kozinski Robotini. (foto: David Florjančič)
Nikoli nehati poskušati!
Luka Nikolič in naša sogovornica iz prejšnjega tedna Aurora Makovac sta se na Kozini srečala z vodilnimi v podjetju Robotina, z direktorjem Devidom Palčičem, vodjo raziskav in razvoja Ivanom Iličićem in vodjo projektov Klaro Hribernik.
Namen je bil spoznati uspešno podjetje v lokalnem okolju, navezati nove stike, iskati poslovne priložnosti ter se povezati z ljudmi, ki so odprti za nove ideje in sodelovanja. Za začetek Robotine je bilo ključno spoznanje, da glede na hiter razvoj branže in specifične potrebe izdelki svetovnih proizvajalcev nekaterih potreb niso mogli ustrezno zadovoljiti. Zato so že v letu 2000 začeli z razvojem lastnih krmilnikovin razvili koncept krmiljenja, prilagojen novemu trendu, imenovanemu internet stvari (internet of things). Njihove rešitve so zlasti usmerjene v industrijo, stavbe, infrastrukturo, pametna mesta, pametne stavbe in pametne domove, s čimer prispevajo k boljšemu življenju vsakega posameznika. Luki so ponudili študentsko delo, bodisi na terenu bodisi programersko, s čimer bi se lahko naučil programiranja in spoznal njihovo delo v praksi. Auroro in Luko je zanimala tudi Robotinina poslovna izkušnja v Indiji. Posla tam so se lotili z optimizmom, začeli so povsem na začetku, nekaj denarja tudi vložili, a se je potem izkazalo, da bi jim projekt vzel preveč energije. Vendar jim ni žal, ker se iz vsake take izkušnje ogromno naučiš, zato je bilo vredno, pravijo.
Pove, da je “prednost mladih podjetnikov v tem, da ti podjetja sama rada pomagajo, pri čemer v zameno pogosto ne pričakujejo veliko. Če potrebuješ samo nasvet, so si uspešni slovenski podjetniki vedno pripravljeni vzeti petnajst minut ali pol ure in se pogovoriti s tabo.” Na ta način so njemu na začetku poti pomagali v podjetniškem pospeševalniku Katapult, v Zavodu 404 ter v podjetjih Dewesoft in Biosistemika.
Pove, da ni prepričan, ali bo njegovo podjetje dolgoročno povezano prav z izdelkom za detekcijo glutena v hrani, ki ga je razvijal do sedaj, “a vse znanje, povezave, ki sem jih pridobil na poti do tega izdelka, so dragocene. Učim se poslovanja, vodenja podjetja in ekipe - v skrajnem primeru to tudi pri delodajalcu veliko pomeni. A imam še tisoč drugih idej in ne bojim se, da mi ne bi uspelo na samostojni poti”.
Več bo podjetnih, bolje nam bo. Vsem.
Luka Nikolič ni samo strastni mladi podjetnik, ampak tudi odlično zaznava izzive slovenskega javnega mnenja. Prav mladi podjetniki ga pogosto najbolj občutijo. To se lepo vidi v njegovih izjavah in njegovih treh vrlinah.
1. Strast. Imamo veliko strastnih mladih podjetnikov, ki se, kot pravi Luka, “ne bojijo večje odgovornosti”, ampak na svoji poti “čutijo adrenalin in se veselijo vznemirjenosti”. Izziv Slovenije je v tem, da je takšnih mladih podjetnikov premalo oziroma da jih ne cenimo dovolj. Pa niso nič drugačni od mladih športnikov ali mladih umetnikov. Prvi, drugi in tretji imajo skupni lastnosti - strast in pogum.
2. Nezamerljivost. Luka ni zamerljiv. “Uspešni podjetniki so si pripravljeni vzeti 15 minut ali pol ure in se pogovoriti z mladimi nadebudnimi podjetniki,” pravi. In dodaja misel o pogostem izzivu številnih mladih podjetnikov: “Morda je problem, da mladi ne znajo pristopiti do podjetnikov. Če ni skupnega interesa, ni smiselno siliti vanje”.
Sam sem se srečal z zgodbami, ko so bili mladi razočarani, ker niso sklenili posla s katerim od priznanih podjetnikov. A na to se je treba navaditi. To se v podjetništvu dogaja vsak dan. Zato je treba vztrajati. Še zlasti, ker je povezanost najboljših slovenskih podjetnikov in najbolj perspektivnih mladih podjetnikov še zelo ohlapna. Zato smo v SBC klubu slovenskih podjetnikov ustanovili sekcijo SBC Mladi. Da obe skupini bolje povežemo.
3. Razgledanost. Luka pravi: “Mnogi mladi so v Sloveniji preveč zaprti vase. Nihče ne bi rad preveč izstopal. Ne upajo si začeti podjetniške poti, saj v Sloveniji to ne velja za nekaj, kar bi bilo kul.” To pa je največji izziv v Sloveniji. Zaradi zaprtih in stigmatizirajočih kulturnih vzorcev, ob onesnaženem javnem mnenju, ki ne opravičuje napak, se veliko ljudi, ne le mladih, umika. Ne želijo izstopati, ker se na spletnih forumih, v medijih, v družbi, na ulici hitro pojavi kdo, ki nanje kriči z grdimi besedami. Včasih samo zato, ker so podjetni. Če bo družba še naprej obsojala strastne, nezamerljive in razgledane, bo vsem slabše. In nasprotno. Več bo podjetnih, bolje bo vsem.
Goran Novković, izvršni direktor SBC - Kluba slovenskih podjetnikov
Luka Nikolič direktorju Robotine predstavi svoje dosedanje podjetniške začetke. (foto: David Florjančič)
Drugače od številnih mladih sogovornikov Luka Nikolič ne zatrjuje, da so zanje krogi uspešnih ljudi v Sloveniji zelo zaprti. “Morda je problem, da do podjetij ne znajo pravilno pristopiti. Ni vedno poanta v tem, da z nekom začneš sodelovati, če se izkaže, da nimata skupnih interesov. Ne moreš siliti vanj. Pogosto te taka oseba poveže z nekaj drugimi ljudmi in ko greš z vsakim posebej na kavo, ti bo eden izmed njih zagotovo pomagal.”
Pojasni, da si je za začetek potrebno vzeti le pet minut in poslati prvi e-mail s prošnjo za srečanje. “Poleg tega obstajajo razni podjetniški inkubatorji, recimo inkubator Perspektiva v Postojni, kjer se izvajajo številni brezplačni dogodki, na katerih nastopajo tudi zelo znani govorci, in mladi tam brez težav pristopijo do njih,” doda.
Z vodjo razvoja v Robotini Ivanom Iličićem (foto: David Florjančič)
Dovolite si imeti mnenje!
“Mnogi mladi v Sloveniji so preveč zaprti, nihče ne bi rad preveč izstopal. Ne upajo si začeti svoje podjetniške poti, saj v Sloveniji to ne velja za nekaj, kar bi bilo kul. Smo taka družba. Ljudje se morda bojijo, da jim nikoli ne bi uspelo, mnogi poskusijo le enkrat in ob prvem neuspehu obupajo. Neuspeh je del poti do uspeha. Velja, da je v povprečju potrebno, da ti petkrat ali šestkrat ne uspe, da potem tvoja poslovna ideja zacveti. V ZDA so glede tega precej odprti, saj te tam ob neuspehu nihče ne bo obsojal, in kadarkoli se boš lotil novega posla, boš nastopil kot nova oseba, z novo priložnostjo, ne glede na tvojo starost.”
Za konec mladim svetuje: “Dovolite si na glas povedati svoje ideje, jih deliti z drugimi. Zagotovo obstajajo ljudje s podobnimi interesi, s katerimi se boste lahko povezali. Eden zna eno, drugi drugo, potrebno je sodelovanje,” zaključi.