Še eno leto krutega in neenakega staranja

V nebo vpijoča nuja po ureditvi sistema dolgotrajne oskrbe in njenega financiranja je po množičnem javnem razgaljanju problemov starostnikov vseslovenski družbeni konsenz. Tudi vlade in pristojnih ministrstev, ki pa žal niso ne v politični ne siceršnji kondiciji, da bi letos zmogla kaj več kot v dolgotrajno sprejemno proceduro poslati še tretji, po mnenju računskega sodišča neustrezno zasnovan zakon.

Leta 2016, ki ga je vsestransko analiziralo računsko sodišče, da je minulo jesen predstavilo katastrofalne razmere na področju skrbi za starejše oziroma pomoči potrebne, je bilo v Sloveniji do storitev dolgotrajne oskrbe (DO) upravičenih 395.127 ljudi, starejših od 65 let. Doslej, v treh letih torej, je število naraslo na 418.431, število več kot 80 let starih pa se je povzpelo s 102.543 na 112.217. Navkljub vrtoglavo hitremu staranju se razpoložljive storitve v prevladujoči institucionalni - domski oskrbi in obrobni skupnostni oskrbi niso pomembno povečale. Zaradi mencanja, če ne kar ignorance države, ki letos napovedanega zakona o DO z zavarovanjem zanjo še ni pospremila z denarjem za uresničevanje, bodo vrste čakajočih na storitve še naraščale, stiske starostnikov pa bodo večje.

Zakon v dolgotrajno proceduro. Kaj pa financiranje?

“Država bo morala najti modrost in politično voljo, da bo presegla prelaganje odgovornosti za DO z enega resorja na drugega. Slovenija nujno potrebuje dostopen, učinkovit in finančno vzdržen sistem DO, ki bo temeljil na socialni pravičnosti in medgeneracijski solidarnosti,” je leto 2020 v pogovoru s predstavniki ministrstva za zdravje in ministrom Alešem Šabedrom začel varuh človekovih pravic Peter Svetina.

“Država bo morala najti modrost in politično voljo, da bo presegla prelaganje odgovornosti za dolgotrajno oskrbo z enega resorja na drugega. Slovenija nujno potrebuje dostopen, učinkovit in finančno vzdržen sistem DO, ki bo temeljil na socialni pravičnosti in medgeneracijski solidarnosti.”

Peter Svetina

varuh človekovih pravic

Minister Šabeder mu je zagotovil, da bo ministrstvo zakon za DO poslalo v obravnavo konec februarja. Četudi se bo to res zgodilo, si starostniki še ne morejo obetati pozitivnih sprememb. Ne gre samo za to, da se politična procedura sprejemanja zakona lahko zavleče v leto ali več in da letos za nujne dodatne storitve DO v državnem proračunu ni denarja. Gre za perečo kadrovsko stisko v obstoječi preskromni oskrbi, ki nujnim novim storitvam ne obeta oživitve. Sedanji ponudniki storitev - naj bo v domovih starejših ali skupnostni oskrbi - zaman iščejo več kot 500 delavcev za nego starostnikov. V nekaj letih pa naj bi jih v Sloveniji primanjkovalo več kot 2000. Nezanimivost težavnega poklica je v nadpovprečno starajoči Sloveniji že zdavnaj zahtevala široko sistemsko spremembo od šolstva do plačnega sistema. Ko bo do sprememb končno prišlo, bodo te zahtevale več let.

“Načrt pritegnitve novih oskrbovalcev v tem trenutku še ni pripravljen. Je pa zagotavljanje pogojev za privlačnost poklica socialnih oskrbovalcev in sorodnih poklicev socialnega varstva nedvomno tema, s katero se bosta ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter vlada intenzivno ukvarjala v prihodnje,” je odgovor ministrstva za delo družino in socialne zadeve (MDDSZ) na opozorilo računskega sodišča o tem, kako v preteklosti ni bilo storjenega nič.

“Vedeli smo, da je problem pomoči na domu velik, da pa je tako velik in da ljudje živijo v tako človeka neprijaznih in neprimernih objektih v današnjem času, je mene osebno zelo presenetilo.”

Vladka Volk

koordinatorica evropsko financiranih testnih pilotnih projekt dolgotrajne oskrbe

Zakon o DO bo brez uveljavitve zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (financiranju preko davkov se je Slovenija že odrekla) kup praznih listov. Navkljub splošnemu konsenzu o nujni krepitvi DO skladno s perečimi demografskimi trendi, razprava o medgeneracijsko solidarnem financiranju zamuja desetletja.

Nihče ne ve, kaj se dogaja z 90 odstotki starostnikov

Vsebine zakona ne poznamo. Poznamo pa kritične razmere na področju skrbi za starostnike. Pravzaprav je podrobno revidiranje ravnanj ministrstev za zdravje, MDDSZ in vlade na področju DO med letoma 2007 in 2018 potrdilo še hujši kaos in bolj alarmantne razmere, kot smo jih do objave poročila poznali. Ker bo zaradi kadrovskih in finančnih omejitev DO temeljila na dosedanji oskrbi, starostniki brez odprave slabosti pozitivnih sprememb sploh ne morejo pričakovati. “Pri pripravi predloga zakona o DO niso bile natančno ugotovljene slabosti obstoječega sistema socialnega varstva in niso bila natančno izračunana potrebna sredstva ter določeni viri financiranja storitev v okviru nove ureditve ob upoštevanju dejanskih potreb upravičencev in trenda staranja prebivalstva. Zaradi tega ni mogoče pričakovati, da bo država z načrtovanimi projekti in ukrepi ter predvidenim zakonom, ki bo urejal DO, vzpostavila sistem, ki bo zagotavljal oskrbo vsem upravičencem, ki potrebujejo pomoč, ne glede na regijo, kjer bivajo ter ne glede na njihove finančne zmožnosti,” je v revizijsko poročilo zapisalo računsko sodišče.

Ne nazadnje se je Slovenija priprave prvega zakona z zamudo za razvitimi državami lotila na začetku tisočletja, zato da po propadu dveh zakonov sedaj izvaja tri evropsko financirane testne pilotne projekte (Celje, Krško, Dravograd) DO. Rezultati pilotnih projektov, ki bi morali biti končani pred poldrugim letom, a se bodo iztekli šele sredi tega leta, bodo osnova tretjemu, letos pričakovanemu zakonu. Predlogi gredo nesporno v pravi smeri. Vzpostavili naj bi enotne vstopne točke (bržčas na enotah zdravstvene zavarovalnice) in starostnikom olajšali dostop do informacij z zdravstvenega in socialnega področja DO. Uvedli naj bi enotno oceno upravičenosti do storitev DO, nove storitve in povečali sofinanciranje pravic DO iz javnih sredstev.

Že uvodno presenečenje o velikem številu približno 500 prijavljenih na pilotno oskrbo na domu v Celju je razkrilo, da odgovorni v Sloveniji nimajo pojma, koliko starostnikov pomoč potrebuje. “Vedeli smo, da je problem pomoči na domu velik, da pa je tako velik in da ljudje živijo v tako človeka neprijaznih in neprimernih objektih v današnjem času, je mene osebno zelo presenetilo,” je po začetku pilotnega projekta povedala koordinatorka Vladka Volk.

Računsko sodišče je v reviziji iz vseh mogočih virov, ker enotnih ni na razpolago, zbralo podatke, da je manj kot desetina upravičenih do DO te tudi dejansko deležna. “V letu 2016 je pomoč v obliki različnih storitev socialnega varstva prejemalo le 8,9 odstotka od vseh 395.127 upravičencev. 1,7 odstotka upravičencev je bilo v čakalni vrsti za sprejem v domove za starejše. Za ostalih 89,4 odstotka upravičencev država ni imela podatkov o tem, ali in koliko pomoči bi potrebovali ter kakšno pomoč prejemajo. Država zato ne pozna odgovora na vprašanje, koliko oseb, ki so potrebovale pomoč drugih, je v obdobju, na katero se nanaša revizija, ostalo brez nje,” je v povzetek revizijskega poročila zapisal generalni revizor in predsednik sodišča Tomaž Vesel.

V nekaj letih naj bi v Sloveniji primanjkovalo več kot 2000 oseb za nego starostnikov. (foto: pixabay.com)

Je v slovenski kulturi deinstitucionalizacija sploh mogoča?

V Sloveniji prevladuje nega in oskrba v 59 javnih in 43 koncesijskih zasebnih domovih starejših, ki so lani nudili približno 19.000 postelj. Do skokovitega porasta starostnikov in obolelih med njimi v minulem desetletju so imele ostale skupnostne oblike pomoči obrobno vlogo. V zaostrenih razmerah pa je začelo naraščati število uporabnikov pomoči na domu in družinskih pomočnikov. Slednjih je že več kot tisoč. Pomoč na domu je po zadnji analizi Inštituta za socialno varstvo leta 2018 koristilo 7783 uporabnikov. Številka za polovico zaostaja za 3,5 odstotka starostnikov, ki naj bi bili letos tovrstne pomoči deležni po nacionalnem programu socialnega varstva. Sočasno je bilo 1090 starostnikov v čakalnih vrstah. Lani je število čakajočih še naraslo, saj ponudniki tovrstne pomoči (največkrat domovi starejših, Centri za socialno delo in zasebni izvajalci) delijo kadrovsko stisko z domovi in ne zmorejo slediti povpraševanju starostnikov. Sočasno so starostniki z nezadostno pomočjo na domu podvrženi podobni diskriminaciji kot nameščeni v domovih. Poprečna ura pomoči je namreč leta 2018 stala 5,48 evra, lani pa še nekaj več, a je v najdražjih občinah presegla osem, v najcenejših pa ni dosegla niti treh evrov na uro. V Odrancih jo starostnikom nudijo celo brez plačila.

Varovana stanovanja so največkrat zgolj najemna in brez varstva ne sodijo med resne storitve DO. Po razvitem svetu zelo razširjeno sobivanje še vitalnih starostnikov navkljub velikim prizadevanjem nekaterih društev v Sloveniji ne zaživi. Prepočasi raste nameščanje starostnikov v varstvo drugim družinam. Zanj kot dopolnilno dejavnost skušajo zainteresirati zlasti kmetije na robu preživetja.

Ker Slovenci tudi v številnih anketah, ki so jih izvedli med spodbujanjem sobivanja in drugih skupnostnih oblik pomoči, v veliki večini prisegajo na domsko varstvo kot ključno storitev DO, bo država cilj izenačitve institucionalnega domskega varstva s skupnostnimi oblikami pomoči zelo težko dosegla. V domovih je sedaj dvakrat več starostnikov, kot jih je vključenih v skupnostne storitve DO.

Domovi starejših nudijo malo, pomoč na domu pa premalo

Čeprav je finančno breme pomoči na domu, kot prevladujoče, največkrat iz resne nuje s strani starostnikov sprejete skupnostne pomoči, država v celoti prevalila nanje in na občine, jo je pravno omejila na največ 80 ur mesečno. Res je, da je toliko sedaj izvajalci ne zmorejo ponuditi, uporabniki pa ne plačati, a to v dojemanju DO daje veliko prednost domovom. Ti namreč nudijo nego in oskrbo, predvsem pa varnost 24 ur ali vsaj do deset ur v dnevnem varstvu. Tudi slednjega so stiske nekoliko okrepile šele v zadnjih letih. Cilj - 3000 dnevno oskrbovanih starostnikov - pa še zdaleč ni dosežen. Sočasno je ura pomoči na domu, kot ugotavlja sodišče, v povprečju 17-krat dražja, kot je ura bivanja v domu.

Cilj izenačitve števila domskih in skupnostnih storitev je v leta 2017 propadlem zakonu o DO privedel celo do tega, da bi morali starostniki za domsko oskrbo plačevati precej več kot sedaj. Država, ki za starostno oskrbo namenja 0,9 odstotka BDP (evropsko povprečje je 1,3 odstotka), pa bi sofinanciranje dolgotrajne oskrbe po tem zakonu celo znižala.

To se z novim zakonom ne sme ponoviti, saj bi tak doživel takojšnjo zavrnitev. Prevladujoči oskrbi v domovih s približno 10.000 čakajočimi na sprejem se kljub temu ne piše nič dobrega. Revizijsko poročilo računskega sodišča je namreč na nekaj deset straneh popisalo ignoranco in napake, ki jih je v nadziranih enajstih letih zagrešilo MDDSZ in ki jih nihče ne odpravlja.

Vlada je področje DO leta 2017 prenesla na ministrstvo za zdravje in prvič oblikovan direktorat za DO z dvanajstimi zaposlenimi. Kljub temu je večina nalog in projektov ostala na MDDSZ. Direktorat pa se je dobršen del časa ukvarjal sam s seboj in v dveh letih zamenjal kar tri direktorice. Vlada, kot ugotavlja računsko sodišče, ni določila in razmejila nalog, za katere naj bi bilo pristojno vsako od ministrstev, in je s tem poglobila kaotične razmere na področju DO.

“Država ne pozna odgovora na vprašanje, koliko oseb, ki so potrebovale pomoč drugih, je v obdobju, na katero se nanaša revizija računskega sodišča, ostalo brez nje,” je v povzetek revizijskega poročila zapisal generalni revizor in predsednik sodišča Tomaž Vesel. (foto: unsplash.com)

V nebo vpijoča neenakost med javnimi in koncesijskimi domovi

Čeprav je bivanje v domu cenejše od skupnostnih storitev, je sodišče zelo kritično tudi do neenakih pogojev za varovance v domovih. “MDDSZ ni natančno določilo kriterijev in meril za sprejem v zavode, standardov oskrbe, potrebnih kadrovskih normativov za socialno oskrbo ter ni določilo natančnih meril in kriterijev za uvrščanje uporabnikov institucionalnega varstva v posamezno kategorijo oskrbe. Poleg tega se cene v domovih za starejše oblikujejo neodvisno od dejanskih stroškov oskrbe. Zato so nekaterim uporabnikom stroški v okviru cene oskrbe zaračunani večkrat,” računsko sodišče niza slabosti MDDSZ.

“Analiza cen storitev institucionalnega varstva v obdobju 2007-2018 ni bila izvedena. MDDSZ podpira analize pomoči na domu, ki jih izvaja Inštitut RS za socialno varstvo,” je še eden v vrsti odgovorov, s katerim je ministrstvo brez trohice sramu razkrilo, da je v tem tisočletju na področju DO držalo roke križem. Navkljub znanemu demografskemu alarmu, ki letos oznanja 20 odstotkov starejših od 65 let in 5,4 odstotka starejših od 80 let in preko evropskih in svetovnih statističnih uradov Slovenijo čez dobrih 20 let uvršča med pet najstarejših držav na svetu.

Odveč je poudarjati neenakost starostnikov, ker je država po letu 2004 gradnjo domov prepustila zasebnim koncesionarjem, breme stroškov gradenj pa prevalila na varovance. Pri tem, kot ugotavlja sodišče, višje cene dopušča tudi tistim, ki so za gradnjo najete kredite že odplačali. Ker nad njimi pač nima nadzora. Sočasno ugotavlja, da koncesionarji nimajo zagotovljenega le rednega varnega odplačevanja naložbe v domove, pač pa si gradnjo v dolgoročnem obdobju dodatnega financiranja poplačajo vsaj dvakrat.

Medtem ko je računsko sodišče izračunalo, da je cena pri koncesionarjih povprečno za 28 odstotkov višja od cen oskrbe v javnih zavodih, v praksi razlika med cenami oskrbe v najcenejših javnih in najdražjih zasebnih domovih dosega vsaj 70 odstotkov.

Oskrbovanci plačajo več kot 70 odstotkov stroškov domov

Doslej je veljalo, da je Slovenija med redkimi državami, ki starostnikom za oskrbo v domovih pobere celotno pokojnino, k doplačilu obvezuje svojce in občine in s tem od njih iztrži kar 70 odstotkov vseh stroškov oziroma celotno socialno oskrbo. To sodi v vrh sofinanciranj starostnikov po domovih v Evropi. Računsko sodišče pa je predstavilo še slabše razmere.

Ne samo zaradi prevalitve vseh povišanj stroškov (tudi plač) na oskrbovance, pač pa tudi zaradi izgub v zdravstvenem delu nege. Leta 2016 je, denimo, 93 analiziranih domov izkazalo 10,8 milijona evrov presežkov prihodkov nad odhodki v socialni oskrbi. To pomeni, kot je izračunalo sodišče, da je vsak varovanec v povprečju domsko varstvo tega leta preplačal za 527 evrov. Za to v neprofitni dejavnosti ni opravičila. Sočasno so domovi z zdravstveno nego ustvarili 5,6 milijona evrov izgube. Ker so to pokrili iz oskrbnin, je vsak varovanec torej plačal več kot 70 odstotkov vseh stroškov domov.

Leto pozneje, ko so stroške povišanj plač zaposlenih lahko prevalili samo na oskrbovance (svojce in občine), zdravstvena zavarovalnica pa s pokritjem povišanj plač zdravstvenim delavcem ni sledila in je del domov zavarovalnico zaradi tega tožil, so se razmere še poslabšale.

Kaj torej čaka starostnike v letu 2020?

Število starostnikov se bo letos povzpelo za približno 9000. Lani je namreč v Sloveniji živelo 29.343 oseb, starejših od 64 let, zadnja leta pa umre nekaj več kot 20.000 državljanov teh let. Okrog 500 mest v novih domovih, za katere so podeljene koncesije, zaradi vsemogočih zapletov še ne bo dokončanih. V okviru obstoječih domov se obeta nekaj novih oddelkov za dementne z manj kot sto posteljami in širitev dnevnega varstva, za katerega pa bo med starostniki najmanj zanimanja.

Vsi, ki se bodo napotili v dom ali po pomoč na domu, se bodo znašli v daljših čakalnih vrstah. Čeprav je trenutnih okrog 10.000 čakajočih na dom le približna številka, ker prosilci prošnje oddajajo na zalogo, je dejstvo, da bo na najbolj iskane negovalne postelje najtežje obolelih potrebno čakati leto, raje pa dve leti. Pri tem bodo prepuščeni popolni loteriji, saj bodo, zlasti po odpustih iz bolnišnic, morali sprejeti prvo ponujeno posteljo. Ta bo lahko v cenejših javnih domovih, kjer je najzahtevnejša nega v dvoposteljnih sobah okrog 1000 evrov, ali pa v najdražjih Deosovih zasebnih domovih, kjer se ta približuje 1700 evrom. Vsi že nameščeni pa bodo ob januarski izredni dočakali vsaj še marčevsko redno podražitev oskrbnin.

V vseh domovih bodo za neupravičeno različno in diskriminacijsko ceno deležni enakih storitev. Oziroma bodo v cenejših, a učinkoviteje vodenih in z boljšimi odnosi med zaposlenimi, lahko deležni celo boljše in bolj srčne oskrbe. Neustrezni, razmeram neprilagojeni normativi bodo ostali nespremenjeni. Opozorila socialnih inšpektorjev bodo zaradi opustitve določitve smiselnih kadrovskih normativov v socialni oskrbi ostala brez učinka. Podatek, ki ga je iz normativov izračunalo računsko sodišče, da ima socialni oskrbovalec za enega uporabnika na voljo 9,5 minut na izmeno, pove vse o težavah negovalcev in starostnikov.

Ob 90 odstotnem lastništvu stanovanj in 650 evrov visoki povprečni pokojnini ne gre pričakovati prilagajanj le-teh starostnikom. Stanovanjski sklad namenskih ugodnih kreditov ali celo nepovratnih pomoči, ki jih pozna del držav, ne ponuja. Zaradi zadržanosti starostnikov ni pričakovati niti želenega napredka projekta skupnostnega bivanja Sobivanje, ki sicer poteka v okviru ministrstva za okolje in prostor. Novih skupnostnih oblik pomoči starejši letos ne bodo dočakali. Lahko pa bodo spremljali mučno razpravo o novem zakonu o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju zanjo. V najslabšem primeru bodo dočakali njegov padec ali v politično nestabilnih razmerah celo padec šibke manjšinske vlade.

---