Putika, bolezen preobilja
Sobota
18. 01. 2020, 06.00
, posodobljeno: 02. 02. 2020, 15.43
“Preveč dobrega škodi!” sem rekla mojemu možu, ki je kmalu po novem letu, še zlasti pa minuli teden, ko se je na Krasu naužil pršuta in terana, začel jamrati, da ga boli noga in nanjo ne more stopiti. Zgrabila ga je putika (tudi: urični artritis, protin, giht), ki že stoletja velja za bolezen preobilja.
V preteklosti so jo pogosto imenovali tudi bolezen kraljev ali bolezen bogatašev. Ti so uživali veliko več mesa kot revnejši ljudje. In moj res nima mere, ko so mesne dobrote na krožniku. No, zdaj ga “cajtam” in jutri bo že dober.
Vzroki so različni
Putika je presnovna bolezen beljakovin. Nastane tedaj, če v krvi ostaja preveč odpadne sečne kisline. V normalnih okoliščinah telo to kislino izloča z urinom. Če pa je zaradi preobilja beljakovin nastaja preveč, je telo ne more izločiti in presežek kisline kristalizira. Ostri kristalčki se nabirajo v sklepih in povzročajo hude bolečine in vnetja. Najprej se pojavijo na nožnem palcu, nato se širijo v pete, gleženj, nart in kolena. Bolezen se lahko širi tudi na komolce, zapestje, v prste, lahko poškoduje ledvice in povzroči ledvične kamne.
Četrtina ljudi ima bolezen dedno pogojeno, drugi vzroki pa so: visoka raven trigliceridov, debelost, visok krvni tlak, bolezni ledvic, pretirano sončenje, hitre shujševalne diete in stranski učinki nekaterih antibiotikov, diuretikov in zdravil zoper raka. Nenaden izbruh putike po praznikih pa povzročajo tudi živila s purini: drobovina, rdeče meso, divjačina, ribe, školjke, ocvrta hrana, polnozrnata moka, beluši, cvetača, gobe, špinača, fižol in druge stročnice ter alkohol, zlasti pivo, ker vsebuje kvas. Putiko sprožajo tudi prevelike količine sadja, saj fruktoza povečuje nastanek uratov. Negativen vpliv imajo kvašene jedi, nasičene maščobe in prečiščeni ogljikovi hidrati.
Sečna kislina se lahko dolgo kopiči brez vseh znamenj. Nato pa “udari” kot nenadna huda bolečina. Danes takoj stečemo k zdravniku. Vendar imajo zdravila za putiko hude stranske učinke, zato niso ne edina, še manj pa najboljša pot za zdravljenje putike v začetnem stanju. Najprej moramo spremeniti - prehrano.
Prva domača pomoč
Prva priročna pomoč je, da boleči sklep ovijemo z gazo, namočeno v čaj iz listov kopriv, pijemo veliko koprivnega čaja in vode. Enako velja za regrat. Ljudski nasvet pa je: naredimo testo za kruh, ga razvaljamo in izdatno potresemo z ostro papriko ali zmletimi feferoni. S tem obkladkom ovijemo boleče mesto na stopalu, kolenih ali drugje in pustimo do dvanajst ur. Pekoča paprika in čiliji namreč blažijo bolečino.
Druga zelo učinkovita pomoč so češnje in višnje, sveže in vložene, ter češnjev ali višnjev sok, bogat s flavonoidi, zlasti z antocianidini in proantocianidini, ki znižujejo raven sečne kisline. Podobno učinkuje jagodičje; skratka, vse kar vsebuje flavonoidne snovi.
Kdor prisega na mazila ali tinkture, naj si naredi naslednje domače zdravilo: pekoče paprike in feferone zelo na tanko sesekljamo, prelijemo z žganjem in pustimo stati teden dni. S tako pripravljeno tinkturo naj masira obolele sklepe in druga obolela in vneta mesta na koži. Velja pa opozorilo, da take tinkture ne smemo uporabiti pri ranah.
Pri vnetju nastaja veliko prostih radikalov, ki se jim najbolje “postavijo po robu” karotenoidne snovi iz korenja, buč in paprike. Priporočljiva sta zelena in sok iz zelene; enako velja za peteršilj. Oba imata tudi folno kislino ali vitamin B9, ki še dodatno znižuje raven sečne kisline. Posebej priporočljiva je hrana, bogata z vitamini B-kompleksa, zlasti še B6. Dober vir vitamina B6 za bolnike s putiko so orehi, krompir, zelje, banana, avokado in losos. Močno pomagajo grozdne pečke, ki jih sušijo in zdrobijo ter prašek zamešajo med jogurt. Hitrejša in še bolj priročna pot je uživati dopolnila, v katerih so zmlete grozdne pečke. Užijmo tudi veliko vitamina C, ki preprečuje razgradnjo kolagena v sklepih ter skupaj z vitaminom E in flavonoidi zdravi vnetja. Delovanje vitamina E podpira mineral selen v česnu in rdečem zelju. Če pri zdravljenju postopno zvišujemo vnos vitamina C v telo, se bo sečna kislina enakomerno izločala iz telesa, popuščale bodo bolečine in vnetje bo splahnelo. Pri vnetju močno pomagajo nenasičene omega 3 maščobne kisline iz ribjega olja.
Pomagata tudi ananas in čebula
Odločna pomoč je tudi ananas, in sicer zaradi encima bromelin; ta je naravno protivnetno sredstvo, spodbuja razgradnjo beljakovin in deluje protivnetno, podobno kot ribje olje ali maščobne kisline omega 3. Učinek bo še večji in pomoč hitrejša, če ananasov bromelin dopolnimo s kvercetinom. Tega je sicer največ v čebuli, a jo bomo težje kombinirali z ananasom. Lažje gre, če ob ananasu uživamo že prej omenjeni koprivni čaj. Seveda lahko neko glavno jed dopolnimo z obilo sveže ali okisane čebule in pijemo sveže pripravljen ananasov sok.
Na enak način kot ananas pomagajo tudi že prej omenjene češnje, češnjev in višnjev sok in češnjevi izvlečki. Koristijo celo češnjevi peclji, iz katerih skuhamo čaj. In tudi “češnjevo pomoč” še okrepimo v kombinaciji s kvercetinom.
Vsakršno vnetje povečuje raven sladkorja v krvi, zato se je dobro izogibati jedem z visokim glikemijskim indeksom; odpovedati se je treba vsem rafiniranim ogljikovim hidratom, sladkorju in sladkim sokovom. Tudi čaj in naraven sok, ki si ga sami stisnete, naj bo brez sladkorja. Če smo predebeli, nikar ne hujšajmo prehitro in ne postimo se. Zaradi strogega posta začnejo celice izločati več sečne kisline. Pijte veliko vode!