Ko se spopadejo “paraziti”

Južnokorejskemu režiserju Bong Joon-hoju, ki je z odlično multižanrsko satiro o družbeni hierarhiji v Južni Koreji Parazit na zadnjem filmskem festivalu v Cannesu osvojil zlato palmo za najboljši film in na nedavni podelitvi zlatih globusov prejel nagrado za najboljši tujejezični film, zelo dobro kaže tudi na oskarjevskih stavnicah. Parazit bo najverjetnejši zmagovalec oskarja za najboljši tujejezični film.

Člani družine Ki-taek so zelo povezani, a  njihova prihodnost ni 
najbolj obetavna ... Vse dokler se ne začne “infiltracija” v 
premožno družino Park.
Člani družine Ki-taek so zelo povezani, a njihova prihodnost ni najbolj obetavna ... Vse dokler se ne začne “infiltracija” v premožno družino Park.  

Bong Joon-ho je znan po precej raznoliki žanrski produkciji, njegova prepoznavna rdeča nit pa je poseben čut za družbeno neenakost. Nase je najprej opozoril z južnokorejsko različico filmov pošasti (Gostitelj), sledila je ekranizacija znanstveno-fantastičnega stripa Ledeni vlak z vrhunsko Tildo Swinton v osrednji vlogi, temu pa zelo posrečena kombinacija okoljevarstvene teme z znanstveno fantastiko Okja. S svojim najnovejšim filmom Parazit pa je ustvaril svoj najboljši izdelek doslej, ki se uvršča tudi na številne sezname najboljših filmov minulega leta. 

Trk dveh razredov

Bong Joon-ho, ki se podpisuje tudi pod scenarij, se je tokrat lotil trka dveh družbenih razredov v Južni Koreji, in sicer skozi prizmo dveh družin, bogate in revne. Na neki točki se ta dva diametralno nasprotna svetova začneta prepletati med seboj, nadaljnji razvoj dogodkov pa preide v neslutene vode.

Člani družine Ki-taek so zelo povezani, a vsi štirje so nezaposleni in njihova prihodnost ni najbolj obetavna. Nekega dne sin Ki-woo na priporočilo prijatelja dobi dobro plačano delo zasebnega inštruktorja angleščine pri premožni družini Park. Glava družine Parkovih ob večinoma odsotnem očetu, ki skrbi za reden dotok denarja v hišo, je ne najbolj bistra žena Yeon-kyo, ki s pomočjo hišne pomočnice skrbi za sina in hčerko. Samooklicani inštruktor se v novi vlogi zelo hitro dobro znajde in “omreži” precej naivno hči. Ker je sin po materinem mnenju naslednji Picasso, ki pa ima določene travme iz otroštva, Ki-wooju hitro pade na um še ena podjetna poteza. Svojo sestro prepriča, da se začne pretvarjati za izurjeno specialistko na področju likovne terapije.

Infiltracija v višji sloj se nadaljuje

Toda tu se infiltracija v svet višjega sloja ne konča, Bong Joon-ho pa zgodbo v črnohumornem in satiričnem tonu zelo spretno ter dinamično razvija dalje. Preklapljati začne tudi na ravni žanrov - iz začetne črne komedije preide na področje tako imenovanih filmov “home invasion”, nato zaplava v triler vode, od tu v zelo krvavo grozljivko ... Družbeno razslojenost v Parazitu Bong daleč najbolj očitno pokaže skozi dva doma, zanikrno kletno stanovanje Ki-taekovih z nekaj okni, pred katerimi mimoidoči velikokrat urinirajo, in modernistično vilo Parkovih s čudovitim zenovskim vrtom. Na velik družbeni prepad pa zelo subtilno opozori tudi skozi hrano. Ki-Taekovi se bašejo s ceneno južnokorejsko hitro prehrano, v precej dolgem in pomenljivem prizoru na sredini filma pa Yeon-kyo uživa v “plebejski” jedi jjapaguri, nadgrajeni s prestižnim kosom marmorirane govedine. Najboljši adut Parazita so sicer nepredvidljive in odbite situacije, ki jih Bong zelo domiselno niza eno za drugo vse do krvavega vrhunca, kjer pa se izkaže, da se najhujši razredni boj odvija med tistimi na družbenem dnu, ki se ne glede na ceno trudijo ohraniti prigarano.  Edina hiba Parazita je malce razvlečeni in melanholični epilog.


Najbolj brano