Hoja ob obali ni varna

Zaradi velike količine padavin v zadnjih mesecih minulega leta in drugih vremenskih vplivov se je na obali med Strunjanom in Belvederjem zgodilo večje število podorov oziroma krušenja tamkajšnjega klifa. Gre sicer za naravni pojav, a v Krajinskem parku Strunjan vseeno opozarjajo obiskovalce, naj se v teh dneh izogibajo sprehodom ob obali.

IZOLA, STRUNJAN > V Krajinskem parku Strunjan se med drugim nahaja najdaljši odsek neokrnjene obale v celotnem Tržaškem zalivu, in sicer od strunjanske plaže do Simonovega zaliva. V pretežni meri se ta del obale, ki ga karakterizirajo prepadne flišne stene, visoke do 80 metrov, nahaja znotraj Naravnega rezervata Strunjan, ki je ožje, še posebej zavarovano območje v parku. Tudi lani so ob tem času tam zaznali nekaj večjih podorov, manjši podori se dogajajo neprekinjeno, medtem ko je letos prišlo do večjih podorov materiala.

“Sprehajalci, v poletnih mesecih pa kopalci, sicer hodijo ob obali, tam se tudi zadržujejo, vendar to počnejo izključno na lastno odgovornost, na kar jih opozarja vrsta opozorilnih tabel. Gre za divjo plažo, ki nima upravljavca, zato se morajo obiskovalci zavedati, da je zadrževanje pod klifom vselej bolj ali manj tvegano,” opozarja direktor Krajinskega parka Strunjan, Robert Smrekar.

Obiskovalce so ob nedavnih večjih podorih še posebej pozvali, naj se v teh dneh izogibajo sprehodom po obali med strunjansko plažo in San Simonom, zlasti pa naj se ne zadržujejo na območju Rtiča Strunjan in Rta Ronek. Neurejena plaža v Mesečevem zalivu predstavlja enega najlepših kotičkov za kopanje na slovenski obali. “Povedano velja tudi v poletnih mesecih, saj nekateri kopalci svoje brisače postavljajo prav ob vznožju najbolj nevarnih predelov klifa. Kamen velikosti oreha ima lahko tragične posledice, zlasti če pade z velike višine!” so dodali.

V Parku sanacije ne načrtujejo, saj so zavarovana območja že po definiciji tista, na katerih ima narava prednost pred človekom. “Ne nazadnje so tudi z vladno uredbo o Krajinskem parku Strunjan na tem območju prepovedani posegi, ki bi na kakršenkoli način preprečevali, spreminjali ali prekinjali naravne procese, kot na primer s postavljanjem zaščitnih mrež ali zidov,” pojasnjuje Smrekar.

V Javnem zavodu Krajinski park Strunjan so sicer v letu 2018 skupaj z oddelkom za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete in podjetjem EHO projekt izdelali posebno študijo, v kateri so popisali najnevarnejše predele Mesečevega zaliva, kjer se skale najpogosteje krušijo in so zato najbolj tvegani za obisk. Študija je dosegljiva na spletu, v tiskani obliki pa jo je mogoče pridobiti v njihovem centru za obiskovalce.

---