Jerneja Koren: “K sreči sem se s 'pravo' znanostjo srečala dovolj zgodaj”
Ko Jerneja Koren govori o naravoslovju, govori z žarom v očeh. Vedno dobrovoljna 20-letna Primorka (ravno danes praznuje 20. rojstni dan) se je odločila, da bo svojo največjo strast študirala na severu Škotske. “Biokemijo študiram v tujini tudi zato, ker imajo izrazito interdisciplinarni pristop, izbiram lahko med veliko izbirnimi predmeti že v prvem letniku in to mi je všeč.”
Jerneja Koren (levo) med obiskom laboratorijev na Institutu
Jožefa Stefana v Ljubljani.
V srednji šoli se je s sošolcema lotila raziskovalne naloge, v kateri so preučevali kristale. “Vsak izmed nas je pokrival svoje področje, moja naloga je bila čim bolje raziskati proces kristalizacije.” Poskušali so razumeti številne naravoslovne znanstvene članke, od koder so črpali informacije.
“Začeli smo sodelovati s Kemijskim inštitutom, kjer smo dobili mentorja Marka Jerana. Bili smo odlična ekipa, nenehno smo se spodbujali in si pomagali.” To je bil za Jernejo prvi stik z raziskovalnim svetom, kjer je “sama preizkusila, kaj pomeni raziskovati. To res ni običajno sedenje v klopi in zapisovanje tistega, kar učitelj reče!”
Jerneja Koren
•Magozd, občina Kobarid
•Obiskovala Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani, trenutno obiskuje prvi letnik dodiplomskega študija biokemije na Univerzi v Aberdeenu na Škotskem
•V soavtorstvu objavila raziskovalno poročilo z naslovom Kemijski, biološki in fizikalni pristopi k raziskovanju fluoritnih mineralov pod mentorstvom Marka Jerana s Kemijskega inštituta.
•Je članica zmagovalne ekipe tekmovanja Generacija Euro, ki ga prirejata Banka Slovenije in Evropska centralna banka (ECB)
“Ključno je dati mladim prve izkušnje”
Jerneja meni, da je bilo zanjo ključno, da je prišla pravočasno v stik s “pravo” znanostjo. “Osnovne in srednje šole bi morale bolj spodbujati, da bi imeli vsi mladi čim več podobnih priložnosti. Apeliram na ravnatelje, naj vsem mladim to omogočijo. Če sama ne bi imela take izkušnje, kako bi lahko vedela, kaj znanost vsaj približno je in se na koncu celo odločila za študij biokemije?” se sprašuje.
Jerneja opazuje vzorec v Laboratoriju za mehko snov na Odseku za fiziko trdne snovi na Institutu Jožef Stefan.
“Držite se tistih, ki vas usmerjajo v nevsakdanje stvari”
Morda ni toliko pomembno navdušenje nad znanostjo in raziskovanjem, kot navdušenje samo. In tega Jerneji ne manjka. To navdušenje privre iz človeške narave in je gonilo družbenih premikov. Ker pa se ga da tudi privzgojiti, je okolje, v katerem odraščamo, tako zelo pomembno. Da te spodbuja pogledati izza okvirov, ki so jih postavili drugi.
Eno takih okolij je nedvomno znanost. Raziskovalci so namreč vedoželjni in neustrašni iskalci. Na slovenskih institutih skrbimo za to, da so naša vrata odprta vse dni v letu in ne le, ko organiziramo dneve odprtih vrat. Prav vsak dan je v naših laboratorijih dobrodošel kdorkoli. Dokler lahko le varno prisostvuje našemu delu, lahko z nami odkriva, kar je neznano tudi nam samim. In nasvet mladim: držite se ljudi, ki vas spodbujajo, da počnete nevsakdanje stvari. Ki vas, ne da bi se vi tega zavedli, vpeljejo v projektno reševanje problemov, v odkrivanje novega. Takim ljudjem boste rekli učitelj. Nekoč mi je Nobelov nagrajenec, prof. Smithies, dejal: Pravi učitelj je vse, kar potrebuješ v življenju. Ob njem rasteš, ne da bi se tega sploh zavedal.
Janez Štrancar, vodja Laboratorija za biofiziko, odsek za fiziko trdne snovi na Institutu Jožef Stefan
Še posebej ceni osebni stik z mentorjem: “Z Markom Jeranom sem se lahko pogovarjala o priložnostih znotraj Kemijskega inštituta, o potencialu, ki ga ima biokemija v prihodnosti, o študiju biokemije. Dragoceno je bilo imeti takega svetovalca ob sebi.” Rada pa se preizkusi tudi v drugih stvareh. “Med študijem sem ugotovila, da nimam pojma, kako deluje država, da ne vem skoraj ničesar o financah, davkih, zato sem se najprej vpisala v krožek ekonomije na naši šoli.” Kasneje se je Jerneja udeležila ekipnega tekmovanja Generacija Euro, kjer je naloga tekmovalcev sestaviti poročilo, v katerem Evropski centralni banki predlagajo, kakšno denarno politiko naj sprejme glede na razmere v gospodarstvu in inflacijo. Ekipa, v kateri je bila Jerneja, je na tekmovanju zmagala. “Priznanje nam je podelil takratni predsednik Evropske centralne banke,” pove.
Opazovanje dela v laboratoriju Odseka za biokemijo in molekularno biologijo.
“Neprecenljiva izkušnja”
Jerneja je v okviru projekta Primorski pospešek obiskala Institut Jožef Stefan, kjer se je z zaposlenimi pogovarjala o potencialih izbranega študija. Ocenila je, da so osebni stiki z raziskovalci zelo pomembni, saj se nanje lahko obrne tudi v prihodnosti, kar ji bo v pomoč pri oblikovanju raziskovalne karierne poti.
Četudi je na institutu preživela le nekaj ur, je v tem času dobila neprecenljive nasvete ljudi, ki se s to stroko ukvarjajo velik del svojega življenja in se z naravoslovjem srečujejo vsak dan. Kot je sama povedala: “Vsaka podobna priložnost je zelo dragocena, saj prav skozi takšne dogodke pridobivamo izkušnje in poznanstva, ki nam v življenju odpirajo vrata.”
Občutek, ki ga je Jerneja dobila v laboratorijih, je opisala kot “nekaj neverjetnega”. Že dejstvo, da je lahko opazovala nanodelce pod več milijonov vrednim mikroskopom, jo je povsem prevzelo in toliko bolj navdušilo nad izbranim študijem. “Najprej smo si ogledali mikroskop na atomsko silo, kjer so nam pojasnili osnovne principe delovanja te zapletene aparature, potem pa smo lahko opazovali izjemno natančne slike, ki so bile z njim narejene. Zaposleni na IJS so bili pripravljeni odgovoriti na vsako zastavljeno vprašanje. In priložnost, da nekoga vprašaš, karkoli te zanima glede bodočega poklica in izobrazbe, je neprecenljiva. Zaskrbljujoče je le dejstvo, da sem verjetno ena redkih, ki je to priložnost zares imela. Zato si želim in upam, da bo podobna izkušnja na voljo več mladim, ki se odločajo za svoje karierne poti.”
Priložnosti je treba poiskati, ne čakati nanje
Uživa tudi v grafičnem oblikovanju, udeležila se je številnih tekmovanj z različnih področij. Za razliko od Jerneje imajo številni njeni vrstniki “pogosto žal zelo ozko polje zanimanja, čakajo, da bodo priložnosti prišle do njih.” Meni, da jim “morda manjka le to, da bi jih nekdo spodbudil, da si poiščejo primerna poznanstva, se udeležijo tekmovanj, krožkov, da v sebi prepoznajo talent in da ugotovijo, da jih določeno področje mogoče zanima.”
Jerneja se je preizkusila tudi v pipetiranju v laboratoriju Odseka za biokemijo in molekularno biologijo.
Pravi, da je šola tista, ki mora mladim zagotavljati vzdušje, v katerem bodo lažje našli priložnosti zase. “Srečo sem imela, da je bilo na moji gimnaziji okolje ambiciozno. To mojo srednjo šolo odlikuje, znanje je tam vrednota. Če si ambiciozen in delaven na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani nisi piflar, ampak okoli sebe še lažje najdeš prijatelje, s katerimi se lotevaš novih projektov.” Za konec doda svoj nasvet za vse mlade, ki so še na začetku svoje karierne poti: “Preizkusite čim več stvari! Ne bojte se zagrabiti in izkoristiti vsake priložnosti, ki se vam ponudi, iščite jih v svetu okoli sebe in jih ustvarjajte tudi sami. ”