“Če pride do vojne, bodo najbolj trpeli civilisti”

Po iranskem napadu na oporišči v Iraku, ki ju uporablja ameriška vojska, se vrstijo obsodbe, hkrati pa se poglablja zaskrbljenost, kaj bo sledilo. Pričakujemo lahko izzivanje, razkazovanje moči, stopnjevanje napetosti, morda pa bodo zalegli pozivi k razmisleku. Iranci, ki živijo pri nas, se najbolj bojijo vojne.

Ivan Majcen Foto: Zdravko Primožič/FPA
Ivan Majcen Foto: Zdravko Primožič/FPA

Dogajanje pozorno spremlja 41-letni Iranec Hamed iz Ljubljane (prosil je, da ga predstavimo le z imenom), ki v Sloveniji živi in dela že 15 let.

V skrbeh za sorodstvo

“Potem ko so ubili Solejmanija, so razmere postale zelo napete. Iran je napovedal maščevanje, kar se je z napadom na baze v Iraku tudi uresničilo. Kaj bo sledilo, je odvisno od političnih dogovorov. Menim, da Donald Trump potrebuje vojno, da bi osvojil nov mandat. Če bo do vojne prišlo, se bo začela v Iraku in nadaljevala v Iranu, na udaru pa je tudi Afganistan,” meni Hamed, ki izhaja iz Teherana, njegova družina pa je naseljena v različnih mestih po Iranu, tudi na občutljivih točkah v bližini kulturnih spomenikov in oporišč, zaradi česar ga skrbi za varnost svojcev, saj “bodo, če bo prišlo do vojne, najbolj trpeli civilisti”.

Ivan Majcen, nekdanji diplomat v Iranu

“Če bi do vojne v Zalivu prišlo, ne bi bilo zmagovalca, vsi bi izgubili.”

Zdaj čas za premislek

Razplet brez vojne si obeta tudi Ivan Majcen, predsednik Primorske gospodarske zbornice, sicer pa poznavalec Irana. “Upam, da se odpira okno za zaustavitev nadaljnjega zaostrovanja in napadov, ki bi ji sledila deeskalacija. Nobeni strani ni v interesu vojna, cena bi lahko bila previsoka. Zdi se, da morda nastaja prostor za razmislek o tem, kaj vse bi stopnjevanje prineslo,” pravi Majcen, ki je bil v obdobju 1997-2001 odpravnik poslov na slovenskem veleposlaništvu v Iranu.

V iranskem napadu na oporišči vidi več razsežnosti: “Iranci so domači javnosti prikazali povračilne ukrepe za ameriško likvidacijo generala Solejmanija, Američanom pa so hoteli pokazati sposobnost napasti različne tarče, kjerkoli so že.” Likvidacijo iranskega generala jemlje kot Trumpov poskus odvračanja pozornosti od postopka za ustavno obtožbo, s katero se sooča doma. Med razloge za napad pa je po njegovem mnenju vsekakor mogoče uvrstiti tudi prizadevanje za nov predsedniški mandat.

Aleksander Pahor, poznavalec razmer na Arabskem polotoku

“Iranci so razgledan in kulturno bogat narod, ki je proti vojni, a jo ima nenehno pred pragom.”

Po drugi strani se mu dejstvo, da so Iranci napadali omejeno in sredi noči, ko ni pričakovati veliko žrtev, zdi zgovorno: iranska stran si je oprala obraz pred domačo javnostjo, izvedla je povračilne napade, a ti niso bili tako siloviti, kot bi lahko bili. “Uporabili so le del svojega raketnega potenciala, iranska vojska ima pol milijona pripadnikov, tu je še revolucionarna garda ... Če bi do vojne v Zalivu prišlo, ne bi bilo zmagovalca, vsi bi izgubili.”

Napačne predstave o Iranu

Opozarja še, da ima večina Slovencev napačne predstave o Iranu in Irancih. “Televizije nam prinašajo prizore s fundamenalisti, ekstremisti, a to so izseki, to ni celovita podoba države. Iran je versko med najbolj naprednimi državami, ženske zasedajo visoke položaje. Ljudje so izobraženi, veliko jih študira na zahodu ... In Iranci so po mojem najbolj gostoljuben narod, to vedo tudi slovenski popotniki, ki se tja odpravijo.”

Onemogočiti črpanje nafte

Podobno meni tudi Aleksander Pahor, svetovalec koprskega župana Aleša Bržana in poznavalec razmer na Arabskem polotoku, ki je v regiji deset let delal na področju proizvodnje in petrokemije. “Iranci so razgledan in kulturno bogat narod, ki je po prepričanju proti vojni, a jo ima nenehno pred pragom.” Seveda gre pri aktualnih napetostih za iskanje zunanjega sovražnika, s čimer Trump cilja na osvojitev novega mandata, pravi Pahor, gre pa tudi za nafto.

Aleksander Pahor

“Cilj ZDA in zaveznic, predvsem Savdske Arabije in Katarja, je tehnološko osamiti Iran in mu onemogočiti črpanje nafte pod morjem v Zalivu,” meni Pahor, pri čemer dvomi, da bodo napetosti prerasle v vojno. “V tem primeru bi Rusija potegnila z Iranom. Vsi pa se zavedajo, kakšen raketni sistem premorejo Rusi ...”


Najbolj brano