Banalne in malo manj banalne napovedi

Naj vas pester skok v leto 2020 s podobami nemočnih koal v Avstraliji in zaostrovanjem iransko-ameriško odnosov ne zavede. Če gre verjeti prerokinji babi Vangi, slabemu začetku ne bo sledil dober konec leta, ampak čaka človeštvo v prihodnjih dvanajstih mesecih še veliko hujšega. V Rusiji bo, na primer, padel ogromen meteorit, Vladimir Putin bo žrtev atentata, v Aziji bo zaradi potresa umrlo 400 ljudi, prizadel jo bo tudi močan cunami, Evropa bo znova doživela gospodarsko krizo, Donald Trump pa naj bi zaradi skrivnostne bolezni dobil hudo okvaro možganov in morda celo oglušel.

No, vsaj pri zadnjem se zdi, da gospa, ki se je je prijel tudi vzdevek balkanski Nostradamus, ni prav veliko zgrešila glede na dogodke v zadnjih dneh. Možganska okvara bi vsaj deloma pojasnila odločitve ameriškega predsednika, zdrava pamet jih pač nikakor ne more. Leta 1996 umrla slepa prerokinja, ki naj bi prav zaradi te svoje telesne hibe videla dlje v prihodnost, je baje svetu pustila napovedi za vsako leto do konca sveta, ki naj bi se zgodil nekje po letu 5000. Do takrat pa nas čaka še veliko preobratov. Evropejci naj bi po napovedih do leta 2024 zapustili Evropo, leta 2043 bo Rim postal središče islamskega kalifata, v zadnji četrtini 21. stoletja pa se bo v Evropo bojda znova vrnil komunizem. Vmes pa klimatske vojne, taljenje polarnega ledu in iskanje novega vira energije na Veneri. Prav daleč naj ne bi bil niti dan, ko bomo lahko živeli pod vodo.

Če kaj, je zaradi tehnologije, globalne povezanosti in spremenjene klimatske slike pričakovati veliko hitrejše in bolj drastične spremembe kot v zadnjih dveh desetletjih.

Saj res ne gre dvomiti, da se bo svet v naslednjih letih spremenil, če kaj, je zaradi tehnologije, globalne povezanosti in spremenjene klimatske slike pričakovati veliko hitrejše in bolj drastične spremembe kot v zadnjih dveh desetletjih, a vendarle je nekoliko smešno, da - tudi resni mediji - vsako leto znova povzemajo pogosto v posplošenih verzih in frazah podane napovedi, ki jih je mogoče razumeti tako ali drugače. Kar nam pač v nekem trenutku ustreza in želimo videti.

Jasnovidci, šlogarji, napovedovalci prihodnosti so brez dvoma mojstri. Podajo splošna navodila ali pojasnila, v katerih se lahko prepozna veliko ljudi, interpretacija pa je nato odvisna od posameznika.

Nekaj podobnega je s horoskopi. Danes sestavni del vseh časopisov, ob katerih se večina, vsaj upam, zgolj nasmeji, bodo avgusta letos praznovali svoj 90. rojstni dan. Prvič so namreč horoskop objavili v angleškem časopisu Sunday Express ob rojstvu angleške princese Margarete 21. avgusta 1930. Vse ostalo je zgodovina. Danes za nekoga, ki je samovšečen, rečemo, da je tipičen lev, občutljivi ljudje se opravičujejo, češ da so raki, če razmerja ne gredo po najboljši poti, se razlog pogosto skriva v nepravem astrološkem znamenju. Najbrž je kriv človekov strah pred za mnoge strašljivo nepredvidljivo prihodnostjo, da podlega takim in drugačnim banalnim napovedim. Lažje je pač verjeti, da so za tvoje težave krive zvezde, kot pa ti sam.

Določene stvari pa je sicer precej lahko napovedati, ni treba biti ne posebej pameten, kaj šele jasnoviden. Da, na primer, avstralski požari pomenijo ekološko katastrofo in da se bodo podobni prizori v prihodnosti še pogosteje pojavljali. Tudi pri nas. Da bo imel ameriški atentat iranskega generala dolgoročne posledice, je tudi povsem jasno.

Prav tako ni treba biti jasnoviden, da bi vedel, da bodo na slovenskih cestah še naprej zastoji in da bomo, če bo šlo tako naprej, postali država z največjim številom avtomobilov na prebivalca. Tudi v letu 2020 bo število starostnikov, ki čakajo na domsko oskrbo, v naši državi raslo, vse več bo takih, ki si dostojnega bivanja ne bodo mogli privoščiti ... Dobra novica je, da lahko na zadnje za razliko od meteoritov in atentatov vendarle vplivamo ter poskrbimo, da bodo vsaj napovedi za 2021 nekoliko bolj optimistične.


Preberite še


Najbolj brano