Val sprememb - geslo, ki druži Istro brez meja

Kandidaturna knjiga, s katero se Piran in ostale istrske občine potegujejo za naziv Evropska prestolnica kulture v letu 2025, je napisana in oddana. Konec februarja jo bo strokovna ekipa predstavila še mednarodnemu svetu ocenjevalcev, nakar bo objavljena na spletu. Na današnji predstavitvi, s katero je ekipa EPK obeležila ta pomemben trenutek, je kandidaturna knjiga prišla tudi pred oči zbranih medijev.

Odpri galerijo

KOPER > Pod nazivom Val sprememb ali Wave of Change je v kandidaturni knjigi oblikovanih 27 projektnih stebrov, ki jih bo strokovna ekipa pod vodstvom Martine Gamboz, Boruta Jermana in mnogih drugih še razvijala in dopolnjevala, kar pravila tudi dovoljujejo. Čeprav ostajajo detajli še prekriti s tančico, saj bodo kandidaturno knjigo šele konec februarja uradno v celoti predstavili pred mednarodnim svetom ocenjevalcev, so danes le nakazali nekaj zastavljenih kulturnih naložb, ki imajo moč, da spremenijo prihodnost Istre.

Nove kulturne institucije

Investicijski projekti, ki bodo v Istri pustili oprijemljive sledi, so se oblikovali glede na dejanske potrebe okolja, saj je bila strokovna ekipa domala leto dni v neposrednem stiku z lokalnimi prebivalci in ustvarjalci, ki so kandidaturno knjigo sooblikovali. Med investicijske projekte so tako uvrščeni Center za glasbo v Piranu, Prevajalsko središče v Kopru, Kulturni dom v Izoli ter Center za odprto oblikovanje v skladiščih soli v Kopru in Portorožu, medtem ko nameravajo v Ankaranu izpeljati kulturni projekt na morju.

Šesterica je oddala kandidature

Konec februarja bodo strokovne ekipe, ki vodijo kandidature Pirana, Nove Gorice in Gorice, Lendave, Ptuja, Kranja in Ljubljane za EPK v letu 2025, predstavile svoje kandidature knjige pred mednarodnim svetom ocenjevalcev. Ta bo nato razglasil ožji izbor mest, ki se bodo uvrstila v končni izbor. Konec leta 2020 bo mednarodni svet ocenjevalcev obiskal izbrana mesta, njihovi strokovni sveti bodo znova predstavili svoje, tokrat že dopolnjene kandidaturne knjige, nakar bo sledil še sklep o mestu, ki si bo pridobilo ta naziv.

Omenjeni projekti ne bodo uresničeni že v letu 2025, temveč naj bi prišli na vrsto v letih, ko Piran s sosednjimi občinami resda ne bo več pestoval tega naziva, bo pa žel uspehe. “Raziskave kažejo, da pridobitev naziva EPK prinaša v povprečju še šest let izvajanja razvojnih programov, njihovi učinki pa naj bi trajali še desetletja,” je povedala Martina Gamboz.

Poleg novih investicij pa pomemben del kandidature predstavlja oživljanje zapuščenih prostorov, ki naj bi oživeli z novimi vsebinami.

50

milijonov evrov je težak proračun mesta Reka, ki letos nosi naziv EPK

10

milijonov evrov slovenska vlada namenja mestu, ki bo imelo naziv EPK v letu 2025

Zaenkrat minimalna finančna podpora države

Naziv Evropska prestolnica kulture prinaša tudi finančne skrbi. Država se je namreč odločila, da bo mestu, ki bo pridobilo naziv Evropska prestolnica kulture v letu 2025, pomagala zgolj z desetimi milijoni, in ne s sprva obljubljenimi 20 milijoni evrov. Za občutek povejmo, da ima mesto Reka, ki letos nosi naziv Evropska prestolnica kulture, 50 do 55 milijonov evrov proračuna.

Martina Gamboz meni, da se za odločitvijo države o znižanju vsote na res minimalnih deset milijonov evrov skriva nezaupanje, ki je zraslo na podlagi številnih denarnih šibkosti v primeru Maribora. “Deset milijonov evrov ni malo in jih na področju financiranja kulture ne vidimo pogosto. Res pa je to vsota, ki za takšen tip projekta ni najboljša rešitev. Želimo povrniti zaupanje v EPK,” dodaja Martina Gamboz.

Mesta, ki so napovedala kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025, so na vlado naslovila javno pismo glede napovedane nacionalne podpore projektu. V njem opozarjajo, da je deset milijonov evrov za vsak ambiciozen projekt EPK povsem nesprejemljiva vsota in kaže na popolno nerazumevanje države glede pomena tega nacionalnega projekta. Odgovora še niso prejeli.

Podpora Trsta, Milj in sedmih hrvaških mest

Podporo kandidaturi Pirana in sosednjih občin za Evropsko prestolnico kulture v letu 2025 so danes svojo podporo izkazali ne le župani Pirana (Đenio Zadković), Kopra (Aleš Bržan), Izole (Danilo Markočič) in Ankarana (Gregor Strmčnik), temveč tudi župan občine Trst Roberto Dipiazza, zaradi Istre, ki predstavlja multikulturni dom številnim narodom, pa so se projektu pridružili še Milje, Opatija, Pulj, Rovinj, Umag, Buje, Novigrad in Labin. Njihovo podporo so danes nazorno pokazali tudi predstavniki, ki so se udeležili dogodka v koprski Pretorski palači.

---