Milanović obeta boljše odnose

Novi hrvaški predsednik Zoran Milanović je napovedal izboljšanje odnosov s Slovenijo. Pri vprašanju meje si ne gre obetati veliko, saj Milanović kot premier Sloveniji ni delal političnih uslug, kot predsednik republike pa nima pooblastil za vsebinske spremembe, pravi dr. Dimitrij Rupel. Dr. Marko Pavliha pa po političnem obratu pri sosedih svojega upanja še ni pokopal.

LJUBLJANA > Zoran Milanović je protikandidatko, dosedanjo predsednico Kolindo Grabar-Kitarović porazil s šestimi odstotnimi točkami prednosti. Dobil je nekaj več kot 53 odstotkov glasov. Hrvaška javnost zdaj ugiba, kakšno bo sobivanje med Milanovićem, ki je nekoč vodil vlado in SDP, ter sedanjo vlado Andreja Plenkoviča (HDZ) in kako bo poraz HDZ-jeve kandidatke Grabar-Kitarovićeve vplival na odnose znotraj te stranke.

Pahor je že čestital

Slovenija se medtem sprašuje, kaj novi predsednik Hrvaške pomeni za odnose med Slovenijo in Hrvaško. Milanović je med kampanjo napovedal, da bo njegova prednostna naloga urejanje sporov s Slovenijo. O Sloveniji je govoril kot o najbližji partnerici Hrvaške, posebej ko gre za sodelovanje v Evropski uniji.

Dimitrij Rupel

nekdanji politik

“Oboji bomo soočeni s problemom migracij in s problemom delovanja znotraj EU, zato je bolje, da združimo moči, kot pa se med seboj kregamo.”

To naj bi včeraj ponovil slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju, ko mu je ta po telefonu čestital za izvolitev.“Vesel sem, da je v najinem pogovoru ponovil izjavo, da želi izboljšati odnose s Slovenijo in da bo to ena od njegovih prednostnih nalog,” je pogovor povzel Pahor, nato pa opisal še svojo reakcijo. “Rekel sem, da ima v tem smislu v Sloveniji prijatelja, nekoga, ki je v celoti predan dialogu, iskanju rešitev, da pa seveda moja stališča glede arbitražnega sporazuma pozna in da jih mora upoštevati.”

Rupel: ta izvolitev ne bo prinesla sprememb

V času Milanovićeve vlade je Hrvaška odstopila od arbitraže, Milanovićev podpis pa najdemo tudi na mokriškem memorandumu, na podlagi katerega je Slovenija leta 2013 ratificirala vstop Hrvaške v EU, v zameno pa pričakovala, da bo Hrvaška zamrznila sodne postopke proti nekdanji zagrebški podružnici Ljubljanske banke. A je Hrvaška požrla besedo.

Marko Pavliha

mednarodni pravnik, nekdanji politik

“Hrvaška politika bo morala prej ali slej urediti svoje meje z vsemi sosedami, ne le s Slovenijo.”

Na podlagi preteklih izkušenj si od napovedane otoplitve odnosov ne gre obetati preveč, meni nekdanji politik dr. Dimitrij Rupel. “Ta izvolitev po mojem prepričanju ne bo prinesla nobene velike spremembe ali pa nobene spremembe,” meni. Velikih sprememb ne more biti tudi zaradi omejenih pristojnosti predsednika republike. “Milanović je zdaj v vlogi predsednika republike nekoliko bolj spravljiv oziroma bolj simpatičen, ampak predsednik republike nima takšnih pooblastil kot predsednik vlade in vprašanje, če lahko predsednik republike vsebinsko vpliva na odločitve,” pravi Rupel.

Opaža, da na praktični ravni odnosi med državama niso slabi, takšni so le na simbolni oziroma politični ravni. “Problem je medijska podoba teh odnosov. Če bo Milanović poskrbel, da bo medijska podoba nekoliko boljša, je to v redu, ne vem pa, kako se bosta ti dve državi, ki imata tako različni pojmovanji mednarodnega prava, sporazumeli.” Rešitve bi morala v ozadju iskati diplomacija, poudarja nekdanji zunanji minister, ki pa prihodnosti ne vidi temne: “Mislim, da se bosta Slovenija in Hrvaška prej ali slej dobro razumeli, nikoli v preteklosti nista imeli kakšnih večjih problemov.” Pri meji se je resda zataknilo, a to ne sme preprečevati sodelovanja na drugih področjih: “Oboji bomo soočeni s problemom migracij in s problemom delovanja znotraj EU, zato je bolje, da združimo moči, kot pa se med seboj kregamo.”

Pavliha: “Upanje umre zadnje”

Za mednarodnega pravnika in nekdanjega politika dr. Marka Pavliho pa je Milanovićeva zmaga vendarle razlog za optimizem. “Pravijo, da upanje umre zadnje, in čeravno pretekle hrvaške politike bodisi na predsedniškem, vladnem ali parlamentarnem nivoju ne kažejo bistvenih razlik med levico in desnico, vendarle upam, da bo predsednik Milanović kot pravnik spoznal, da ima Slovenija prav,” pravi Pavliha o tožbi Slovenije proti Hrvaški pred Sodiščem EU.

Pavliho z optimizmom navdajajo nove okoliščine: “Nekateri viri pravijo, da so bili v določenih krogih hrvaške politike celo razočarani nad precej radikalnim in po moji presoji tudi nepravilnim mnenjem generalnega pravobranilca na sodišču EU. Drugačno mnenje bi lahko pomenilo lažji odstop Hrvaške od dosedanjih stališč, častni izhod in alibi tudi pred javnostjo, češ mi smo naredili vse, da izničimo arbitražni sporazum in odločbo, vendar moramo kot članica EU spoštovati evropsko pravo in to, kar bo sodišče EU odločilo.”

Hrvaška politika bo morala prej ali slej urediti svoje meje z vsemi sosedami, ne le s Slovenijo, je prepričan Pavliha. “To se zaenkrat še ni zgodilo, bi pa bila krasna priložnost za novega predsednika, da prestopi Rubikon in z odobritvijo arbitražne odločbe o mejnem sporu med Hrvaško in Slovenijo pokaže tudi pripravljenost za rešitev te težave z Bosno, Srbijo, Črno goro. V času, ko Hrvaška predseduje EU, bi to Hrvaški dalo kar nekaj vetra v jadra in bistveno povišalo njen mednarodni rejting,” meni. Takšna poteza bi bila po njegovem tudi izvrstna samopromocija za novega predsednika.

---