Boštjan Bugarič: “Koper ni mrtev, ampak samo zaspan”

V pritličju Tomosovega bloka je novembra zaživelo tako imenovano Avtomatik delovišče. Že s prvo razstavo, poimenovano Koper: imaginarno, ki vključuje 32 diplomskih in magistrskih del na temo koprske arhitekture ter urbanizma, je skupina pokazala usmeritev in potencial njihovega delovanja.

Od leta 1986 do danes se v knjižnicah Fakultete za arhitekturo in Biotehniške fakultete - Oddelka za krajinsko arhitekturo nalagajo zaključna dela študentov, ki so za svojo nalogo izbrali urejanje arhitekture, urbanizma in krajine mesta Koper. Iz nabora 41 nalog sta arhitektka Tina Cotič s koprske Pedagoške fakultete in krajinska arhitektka ter oblikovalka Mateja Filipič izbrali 32 diplomskih ali magistrskih del, v katerih vsak avtor posebej obravnava konkretno lokacijo v Kopru. Glede razstave Filipičeva, ki je diplomirala na temo oblikovanja valobranov na slovenski obali, pravi, da so bodoči snovalci prostora pri pisanju zaključnih nalog običajno precej neobremenjeni tako z lokalno politiko kot željami in omejitvami lastnikov oziroma zahtevami investitorjev, zato so “tako nastale prostorske rešitve pogled z neke točke naprej, v prihodnost, na nek način gledajo zelo idealistično, imaginarno, po drugi strani pa se seveda ukvarjajo z realnim prostorom in njegovimi obstoječimi in tudi prihodnjimi problemi”. 8. januarja ob 19. uri v delovišču napovedujejo tudi pogovorni večer z izbranimi avtorji diplom v okviru omenjene razstave.

“Koper je dragulj, zamrznjen v času”

Zadnji celovit urbanistični načrt za Koper je bil sicer pripravljen okrog leta 1960, od leta 2007 dalje je koprska mestna oblast vplivno območje ob izrazito ranljivem obroču okoli mestnega jedra, ki je pravzaprav nasip, spremenila v območje nakupovalnih središč, šele nova občinska garnitura pa je lani objavila razpis za mestnega urbanista, glede priprave občinskega prostorskega načrta pa smo šele v začetni fazi - izbran je bil šele izvajalec. Koper, kot kaže, nudi vrsto priložnosti za analizo premalo premišljenih in zapoznelih ravnanj s prostorom. “Kako zastaviti urbanistično zasnovo Kopra, se mi zdi velik izziv. Ker ga ni dosegla gentrifikacija v polnem pomenu besede, je zgodovinsko mestno jedro kot dragulj, zamrznjen v času. Namen našega delovanja je ugotoviti prave potrebe občanov in nato ustvariti vsebine, ki bodo oblikovale živo mesto. Koper ni mrtev, ampak je samo zaspan,” razlaga arhitekt, publicist in urednik Boštjan Bugarič, ki je še eden od zelo dejavnih članov kolektiva Avtomatik delovišče in je doktoriral na temo umestitve univerze v koprsko mestno jedro, živi pa med Koprom in Berlinom.

20-letna kilometrina na področju urejanja prostora

Avtomatik delovišče je nastalo pod okriljem Neodvisnega obalnega radia NOR in Kulturno umetniškega društva KUD C3, ki deluje že od leta 2000. V tem času sta Boštjan Bugarič in Tina Cotič organizirala vrsto dogodkov od Kopra, Ljubljane, Prage, Milana, večkrat pa sta gostovala tudi na Balkanu. Lani je društvo v sodelovanju s študenti predmeta Grajeno okolje in komunikacija na koprski Fakulteti za humanistične študije pod vodstvom Bugariča ustanovilo tudi spletno platformo Zbirnik, s katero spodbujajo aktivno participacijo rabe zapuščenih prostorov v Mestni občini Koper. Nazadnje je društvo nase opozorilo z dobro obiskanimi okroglimi mizami, poimenovanimi Koprski optimizem, ki so jih v sodelovanju s koprsko pedagoško fakulteto organizirali lani spomladi v galeriji Loža v sklopu projekta Spekula. Najbolj pa so se izpostavili leta 2018, ko so mestno oblast precej vznemirili s študentskim projektom o Solisu, v sklopu katerega je nastal dokumentarec. “Namen dokumentarca je bil pokazati možnost začasne rabe Solisa,” pove Bugarič, ki je zaradi tega filma moral sicer tudi na razgovor k nekdanjemu županu, ki je želel dodatna pojasnila o projektu.

Boštjan Bugarič in Tina Cotič

Glede urejanja prostora v Kopru meni, da je največja težava v prevladi komercialnega interesa nad mestotvornim. “Nakupovalna središča v Kopru so se nepremišljeno in brez načrtovanja razrasla čez vsa merila mesta,” pravi Bugarič in dodaja: “V Kopru se namesto po njegovem historičnem mestnem jedru sprehajamo po nakupovalnih središčih na njegovem obrobju. Sprehajalec po Kopru nima nekega prepoznavnega ključa percepcije prostora. Loči lahko edinole mestno jedro in kar je nametano okrog tega historičnega jedra brez koncepta.” Po njegovem mnenju se neustrezno načrtovanje rabe prostora v Kopru kaže tudi v paradoksu, da je, na primer, tik ob zaporu zraslo nakupovalno središče, navede pa tudi parkirišče na Ukmarjevem trgu, ki sicer nudi enega najlepših razgledov v mestu.

Posredniki med stroko, prebivalci in lokalno oblastjo

Bi lahko Avtomatik delovišče postalo posrednik med lokalno oblastjo in strokovno javnostjo? “To je tudi eden od naših dolgoročnih ciljev, in sicer vzpostavitev strokovnega urbanističnega sveta za prostor, ki bo deloval kot posrednik med stroko, prebivalci in lokalno oblastjo,” odgovarja Bugarič in dodaja, da so se na to temo že srečali s koprskim županom Alešem Bržanom.

Kateri pa so pravzaprav neizkoriščeni potenciali Kopra? “Koper premore ogromno prostorov, ki bi jih lahko namenili začasni rabi,” odgovarja in izpostavi predvsem Servitski samostan ter skladišče blagovnih rezerv. “Ni smiselno graditi novih objektov, ko imamo toliko zapuščenih, ki samevajo,” dodaja Bugarič.

Še ena izmed zelo dejavnih članic kolektiva Avtomatik delovišče, Tina Cotič, v svoji doktorski nalogi raziskuje prav začasno rabo prostorov v koprski občini. V nalogi z naslovom Začasna raba prostora kot dejavnik revitalizacije degradiranih urbanih območij mesta Koper bo predstavila tudi študijo primera začasne rabe pritličja Tomosovega bloka. “V Kopru je precej neizkoriščenih in razvrednotenih območij. Izpostaviti velja predvsem mirujoča gradbišča na obodu starega mestnega jedra, ki so posledica propadlih naložb javno-zasebnega partnerstva. To so poslovno-stanovanjski objekt Porton 2, gradbena jama poslovno-stanovanjskega objekta propadlega podjetja Toncity, poslovno-stanovanjski objekt Zeleni park 2 ...” našteva Cotičeva.

Toda v koprskem mestnem jedru propadajo tudi zgodovinsko pomembni objekti in območja. Cotičeva izpostavi spodnji del Kidričeve ulice, kjer stoji palača Totto Ex Gavardo in v kateri je nekoč imel svoje prostore vrtec, palačo De Belli na Cankarjevi ulici in že omenjeni Servitski samostan. Vsa omenjena degradirana območja pa po njenem mnenju predstavljajo potencialne prostore za umestitev začasnih razvojnih vsebin. “Naše temeljno prepričanje je, da tak tip začasne rabe prostora prispeva k revitalizaciji degradiranih urbanih območij in hkrati prispeva k socialnemu in kulturnemu kapitalu mesta in njegovemu trajnostnemu razvoju,” še dodaja.

V Tomosovem bloku je svoj prostor našel tudi spletni radio NOR

Delovišče skupaj z društvom KUD C3 vodi tudi spletni Neodvisni obalni radio (NOR). Projekt spletnega radija se je začel razvijati že leta 2015, prva testna oddajanja pa so izvedli lani. Letos je jedro ekipe, ki šteje 12 sodelavcev, doseglo tudi pomemben mejnik, in sicer vpis v razvid medijev. Odkar Avtomatik delovišče deluje v pritličju Tomosovega bloka, so v novih prostorih že izvedli precej oddajanj v živo, v sklopu njihovega programa pa imajo tudi oddajo Weltraum, ki je posvečena prostoru. Oddajo ureja Bugarič, ki enkrat mesečno predstavlja različne prakse aktivnega oblikovanja urbanih prostorov.

V pritličju Tomosovega bloka ima kolektiv na voljo kar 157 kvadratnih metrov, ki so razdeljeni na servisne prostore v kleti in dva zelo funkcionalna prostora v pritličju, ki sta primerna za organizacijo predavanj, delavnic, izobraževanj, koncertov.

Peter Cesar iz arhitekturnega biroja Arhitektura 2211, ki je zasnoval novo podobo Tomosovega bloka in je tudi investitor prenove v navezi s podjetjema CGP - Ing in Clipplus, je povedal, da so ekipi dali prostore v brezplačno uporabo za obdobje od treh do šestih mesecev. “Kot arhitekta me zelo moti, da so pritličja številnih blokov v Kopru, Ljubljani in drugod prelepljena z mat nalepkami ter večinoma niso javni prostori. Taka pobuda, kot je Avtomatik delovišče, pozitivno vpliva tudi na sam objekt. Vemo, da je bil Tomosov blok dolga leta zapuščen in mrtev, z dogodki, na katere se je odzvalo tudi do 50 ljudi, v ta objekt ponovno vračajo življenje in ga vpisujejo na zemljevid Kopra,” razlaga Cesar. Kakšna pa je dolgoročna želja glede namembnosti teh prostorov? “Kot investitor moram seveda na to gledati tudi z vidika ekonomske upravičenosti, toda, kot sem seznanjen, se ekipa precej trudi na področju razpisov, s katerimi bi si zagotovili finančna sredstva za delovanje,” odgovarja Cesar.

Temu pritrjuje tudi Bugarič, ki pravi, da trenutno čakajo na rezultate razpisa Centra za kreativnost, ki ga je objavil ljubljanski Muzej za arhitekturo in oblikovanje. “Angažirali pa se bomo tudi prek drugih razpisov,” zagotavlja Bugarič.

Občani potrebujejo živ prostor

Glede na prej omenjena številna degradirana območja v Kopru in možnosti začasne rabe, ki jih ti po njihovem mnenju nudijo, ne razmišljajo o drugih alternativnih lokacijah. “Za zdaj smo osredotočeni na Avtomatik delovišče v pritličju Tomosovega bloka. To, da smo dobili prostore v nekdanjem Tomosovem bloku, ima za nas močan simbolni pomen. Kot Tomos, ki je ponudil ogromno delovnih mest, si bomo tudi mi prizadevali, da bi odprli čim več delovnih mest in delovali medgeneracijsko pri prenosu izkušenj s starejših na mlajše generacije,” pravi Bugarič. Dediščini Tomosa so se poklonili tudi tako, da so vsak prostor v pritličju poimenovali po imenih legendarnih Tomosovih motorjev - Colibri, ATX, APN 6, APN 4H ... Občani po Bugaričevem mnenju potrebujejo živ prostor, kjer se bodo lahko pogovarjali in si izmenjali misli. “Mi si bomo prizadevali, da bo ta prostor tak,” sklene Bugarič.

Spoznavna čajanka

Eden od zadnjih dogodkov v Avtomatik delovišču, ki sovpada s to idejno usmeritvijo, je bila spoznavna čajanka, na katero so povabili bližnje sosede in ostalo zainteresirano javnost.

Tomosov blok nekoč in danes

Desetnadstropni koprski nebotičnik, ki sicer ni na seznamu zaščitenih stavb, je projektiral arhitekt Edo Mihevc in se ga je oprijelo ime Tomosov blok. Zgradili so ga leta 1958 kot samski dom za delavce iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so jim ponujali zaposlitev v tovarni Tomos.

Kmalu se je izkazalo, da bodo v stanovanjih bivale zlasti “Tomosove družine”, in blok se je spremenil v manjšo stanovanjsko skupnost, del katere je bil tudi hišnik, ki jim je priskočil na pomoč pri raznih popravilih. Med Koprčani je sicer bivanje v nebotičniku na začetku veljalo za svojevrsten “nadstandard”. Stanovalci so imeli, denimo, vedno na voljo toplo vodo, kar je bilo za tedanje čase prava redkost. Imeli so namreč centralno ogrevanje, na katerega je bil vezan vodovodni sistem. Na vrhu stolpnice sta bili celo pralnica in sušilnica perila, v kleti pa manjša garaža za pet avtomobilov. V vsakem nadstropju je bil poseben jašek, kamor so lahko odvrgli smeti, ki so se nato zbirale v zabojniku v kleti. Kasneje so odprtino zavarili, ker se je jašek prevečkrat zamašil.

V bloku je bilo sprva 90 garsonjer, ki so merile bodisi 19, 24 ali 32 kvadratnih metrov. Pred prodajo poslovni navezi CGP - Ing in Clipplus je blok upravljal Javni stanovanjski sklad Koper, ki je imel svoje prostore prav v pritličju in prvem nadstropju stavbe. Koprska občina si je vrsto let prizadevala za prodajo objekta, zato je načrtno začela izseljevati še preostale stanovalce iz propadajočega Tomosovega bloka v druga bivališča v okviru občinskega stanovanjskega fonda. Nekoč je v nebotičniku živelo 200 ljudi, še leta 2011 je v bloku živelo le še enajst stanovalcev, zadnji pa se je izselil v začetku leta 2016. Leta 2018 je občina končno našla kupca. Poslovna naveza podjetij CGP - Ing in Clipplus je koprski občini odštela 2,7 milijona evrov za Tomosov blok, še dobre tri milijone pa naj bi vložili v prenovo. Od nekdanjih 90 garsonjer je danes v bloku 37 stanovanj s površino od 44 do 119 kvadratnih metrov, za kvadratni meter pa je bilo treba odšteti med 2700 in 3300 evri. Kot pravi arhitekt prenove Tomosovega bloka in investitor Peter Cesar, gre za zgodbo o uspehu. “Na voljo sta samo še dve manjši stanovanjski enoti, drugo je vse prodano. Veseli nas tudi, da je polovica novih lastnikov domačinov, preostali pa so večinoma iz Ljubljane in Maribora, ki so si kupili počitniško stanovanje.”


Najbolj brano