Čudežna obnova Seče brez rušenja

Če je letos kaj razdelilo piransko občinsko vodstvo in njene krajane, je to gotovo napovedana obnova ribiškega pristanišča na Seči. O novi podobi pristanišča, po kateri bi sledilo še urejanje Jernejevega kanala, ima vsakdo svoje mnenje in se ga drži kot pijanec plota. Vsi smo vsevedi in vendar (ali prav zato) se nič ne premakne. Seča ostaja podobna Trnuljčici, uspavana v svoji lepoti in ujeta v trnje želja, zamer in nesložnosti.

Po dolgih letih čakanja, kdaj bo država kot lastnica Jernejevega kanala ukrepala in začela odstranjevati nelegalno privezane, zapuščene in potopljene barke, je januarja letos ministrstvo za okolje in prostor končno pokazalo dobro voljo in iz kanala odpeljalo 17 bark. Točno, samo 17, saj zgolj te niso imele registrske številke in so brez lastnika. Vse ostale pa so še zmeraj tam. In bodo tudi ostale, saj ostaja Jernejev kanal s svojim neurejenim statusom gnezdo nelegalnih privezov ob slovenski obali. Takratni okoljski minister Jure Leben je tudi napovedal, da ima piranska občina pol leta časa, da se odloči, ali bo prevzela urejanje Jernejevega kanala ali pač ne. Kar bi jo stalo približno tri milijone evrov. In če ga ne bo, naj bi to storilo ministrstvo.

O (ne)složnosti pa slišijo tudi v Ljubljani in se v osje gnezdo tovrstnih odnosov vse manj želijo vmešavati.

V tem trenutku je nakazano sodelovanje med piransko občino in državo na mrtvi točki. V dokaz zapišimo, da občina že šest mesecev čaka na kakršen koli odgovor agencije za okolje, ali mora občina pred pričetkom gradnje pridobiti popolno ali zgolj delno okoljevarstveno soglasje. Brez njega se lahko občina in njeni občani za gradnjo novih pomolov in poglabljanje mandrača s pomočjo evropskega denarja obrišejo pod nosom.

Kdo bo takrat najbolj glasen, se ve. Vsi bomo glasni in s prstom bomo očitajoče kazali na tiste in one, ki so bili tako nesposobni, da so iz rok spustili takšno naložbo. Ki ne bi prinesla le uporabnikom bolj varnega in prijaznega pristanišča, temveč bi pomenila tudi velik korak k urejanju Jernejevega kanala, legalnih privezov za barke, novi cesti in še kakšni infrastrukturi, ki si jo prebivalci Seče sicer srčno želijo, le sodelovanje s tokratno oblastjo in zaupanje v njeno strokovnost jim nekako ne gre od rok. O (ne)složnosti med občino in krajani pa slišijo tudi v Ljubljani in se v osje gnezdo tovrstnih odnosov očitno vse manj želijo vmešavati.

Krivi torej ne maramo biti. Se lepše sliši, da smo lahko soodgovorni?


Preberite še


Najbolj brano