Dobrodošli v pesmi in na fotografiji

“Seveda sem vesel in počaščen, da so nekatere moje pesmi dobile še fotografske ilustracije,” pravi kantavtor Drago Mislej - Mef. Trinajst njegovih pesmi je navdihnilo nov koledar Foto kluba Portorož, naslovljen Dobrodošli ... 2020.

 Aprila bomo gledali fotografijo, ubrano na pesem Lahko noč, Piran: “Na koncu večera prižgejo ...”  Foto: Foto klub Portorož
Aprila bomo gledali fotografijo, ubrano na pesem Lahko noč, Piran: “Na koncu večera prižgejo ...”  Foto: Foto klub Portorož

PIRAN > V Foto klubu Portorož s sedežem v Piranu se je v minulih 22 letih kalilo že kakih 200 članov, trenutno pa jih tam znanje in izkušnje izmenjuje več kot 30. V novo letos vstopajo z domiselnim in vešče oblikovanim izdelkom.

Skupinsko delo

“O koledarju s fotografijami po mojih pesmih so me obvestili, ko so se že odločili. Nič nisem vplival nanje, lahko sem jim samo hvaležen in vesel, da so ljudje tako pograbili koledar,” pravi kantavtor Drago Mislej - Mef. Fotografinje in fotografi so izbirali med več sto pesmimi, ki jim je Mef napisal vsaj besedilo, če ne tudi glasbe. Nekatere izvaja s svojim Narodnoosvobodilnim bendom (NOB), mnogim pa so glasove posodili drugi.

In tako so zdaj tudi na ogled Dobrodošli (Prizma), Najboljša leta, Anita ni nikoli (Halo), Portorož 1905 (Bazar), Lahko noč, Piran (Anika Horvat), Nekaj med nama (Iztok Novak - Easy) Kar je res, je res (Faraoni), Črta in Ko mene več ne bo (obe Slavko Ivančić), Veter z juga (Tinkara Kovač), Pot domov (Marina Martensson in Mef), Oreste Dequel in Ti si se bal (Lara Baruca) ... Naslovi pesmi pod fotografijami so v Mefovem rokopisu, na hrbtnih straneh koledarja pa je za vsako fotografijo natisnjeno še celotno besedilo pesmi.

“Vse fotografije smo podpisali kot kolektiv, noben član ni izpeljal vsega sam, od ideje do škljoca,” pravi predsednik kluba Jadran Rusjan. “Sodelovali smo: nekdo je bil režiser, kdo drugi lučkar, potrebna je bila organizacija, kostumi, scena, igra, postprodukcija ...”

Tovrstno timsko delo so prvič izkusili pred desetimi leti, ko so pripravili koledar z reinterpretacijami znanih umetniških del; Leonardove Zadnje večerje, Rembrandtove Nočne straže, Manetovega Zajtrka na travi, Groharjevega Sejalca, Kofetarice Ivane Kobilca ... Znane umetnine so duhovito priredili sodobnosti, od izvirnikov so prevzeli postavitev oseb in kompozicijo, v fotografijo pa vlili svojo vsebino.

Odigrati pesem

Desetletje pozneje so slišanemu in prebranemu v Mefovih pesmih z domišljijo dodali še sliko, posamezno pesem ujeli v fotografijo, ki v zamrznjenem prizoru predstavlja zgodbo. Poseben izziv je predstavljal kvadrat, ki “dandanes ni več aktualen fotografski format”, Matjaž Lužnik pojasnjuje v spremnem besedilu.

Pa tudi tokrat se je zgodovina ponekod srečala z našim časom. Pri pesmi Portorož 1905, na primer, je fotografe navdihnil refren: “Z belimi klobuki, s poljubi na obrazih prihajajo z vrtov kot večne prikazni ...” Pred portoroškim hotelom Palace, današnjim Kempinskim, ob nasmejani gospodi iz leta 1905 vidimo na klopci še mlad parček s pametnim telefonom pred sabo, park prečka poslovnež s kovčkom, tudi on zazrt v zaslon v dlani ...

Poseben izziv je bil Veter z juga, kjer je bilo treba bežečo mater natančno osvetliti in ujeti v teku, na pragu hiše je videti silhueto moža, ki žuga, svetloba lije skozi okno otroške sobe ...

Po Mefu pa Tartini

“Moje pesmi so fotografi interpretirali po svoje,” pravi Mef. “Moram reči, da so jih kar dobro razumeli, samo kaki dve vidim drugače kot oni. A nimam kaj pametovati, hvaležen sem jim za trud in opravljeno delo.”

Prejšnji mesec je koledar predstavil tako na svojem koncertu v ljubljanskem Cankarjevem domu kakor v Placu Izolanov. Koledar, naprodaj po deset evrov, so ta mesec na ogled postavili v Mestni knjižnici Piran, v drugi polovici januarja pa načrtujejo predstavitev v prostorih koprske banke Intesa Sanpaolo.

Pa še to - koledarskih fotografij je 13, ker so mesečnim dodali še naslovno z Mefom v glavni vlogi. Na željo fotografov je poziral pred izolskim bifejem pri Kralju, znanim iz pesmi Dobrodošli. “Bilo je zanimivo, že ob osmih zjutraj so me postavili pred bife, za statiste pa so pripeljali svoje, piranske ribiče,” se smeje Mef. Nekateri domačini so baje godrnjali, a časa za pričkanje, čigavi so kateri ribiči, v Foto klubu Portorož nimajo - z mislimi so že pri Tartiniju, saj bo prihajajoče leto v znamenju 250. obletnice njegove smrti.  


Najbolj brano