800.000 evrov stroškov zaradi izlitja kerozina
Istra
24. 12. 2019, 06.00
, posodobljeno: 24. 12. 2019, 11.59
Poletno izlitje kerozina po iztirjenju vlaka v Dolu pri Hrastovljah je Rižanskemu vodovodu povzročilo 800.000 evrov stroškov. Zahtevke za izplačilo so sproti pošiljali povzročitelju nesreče, Slovenskim železnicam in njeni zavarovalnici, vendar razen povračila stroškov za del vzorčenj vode vloženega denarja v Rižanskemu vodovodu tudi po šestih mesecih še niso dočakali.
Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj (v sredini) z vodjo
razvoja Koradom Pucerjem (desno) in vodjem sektorja pogon
Darijem Križmanom. Foto: Tomaž Primožič/FPA
KOPER
> Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj je kljub temu optimističen: “Verjamem, da bomo dosegli dogovor in to v kratkem.” Iz Slovenskih železnic so za PN povedali, da bodo poravnali vse upravičene stroške, povezane z izlitjem kerozina. “Pred samo poravnavo je treba počakati na zaključno poročilo državnega preiskovalca za železniške nesreče, kar bo osnova za poplačilo nastalih stroškov,” so sporočili iz Slovenskih železnic.
Pregelj pojasnjuje, da so v znesku 800.000 evrov, kolikor znašajo finančne posledice ekološke nesreče, všteti nakup vode od sosednjih vodovodov (500.000 kubičnih metrov vode iz Kraškega vodovoda in prav toliko iz Istarskega vodovoda), nakup opreme za spremljanje surove vode in analize tako surove kot pitne vode.
Martin Pregelj direktor Rižanskega vodovoda
“V zadnje pol leta smo surovo vodo analizirali večkrat kot v 84 letih obstoja Rižanskega vodovoda.”
Prej vzorčenje šestkrat na leto, zdaj šestkrat na dan
Čeprav se tudi po obilnem deževju kerozin k sreči ni prebil v izvir Rižane, tamkajšnjo surovo vodo še vedno vzorčijo šestkrat na dan, vsake štiri ure. Pred nesrečo so to počeli šestkrat na leto. Če so v preteklosti na rezultate analiz čakali tudi po tri tedne, jih zdaj dobijo v uri in pol. “V zadnje pol leta smo surovo vodo analizirali večkrat kot v 84 letih obstoja Rižanskega vodovoda,” pripomni Pregelj.
Zadovoljen je, da so kljub dodatnim stroškom poslovali uspešno. Med drugim so prevetrili organiziranost v podjetju in znižali nekatere stroške, v prihodnje bodo spodbujali brezpapirno poslovanje, načrtujejo pa tudi postavitev sončnih elektrarn za delno samooskrbo z elektriko. Konkretnih poslovnih številk Pregelj še ne želi razkriti, “ker jih nameravamo najprej predstaviti štirim istrskim občinam, ustanoviteljicam našega javnega podjetja”.
24
odstotkov vode se izgubi v omrežju, preden pride do porabnikov
Veliko bodo vlagali v obnovo infrastrukture
Glede na izjemno dobro pokritost vodovodnega omrežja (99,5 odstotka prebivalcev MO Koper je priključenih na javni vodovodni sistem, brez priključka je še približno 240 prebivalcev) bistvenih naložb ne načrtujejo, pravi direktor. “Tudi zato, ker smo ocenili, da so takšne naložbe na odročnih in manj naseljenih območjih praviloma neracionalne in je bolj smiselno tamkajšnje prebivalce oskrbovati z vodo na alternativne načine,” dodaja.
Bodo pa prihodnje leto vlagali v obnovo infrastrukture, saj želijo zmanjšati izgube v omrežju. Zdaj zaradi puščanj “izpuhti” dobrih 24 odstotkov vode. Lani so obnovili dva do tri kilometre cevovodov, vzdržujejo pa kar tisoč kilometrov vodovodnega omrežja, ki oskrbuje 88.400 porabnikov (v turistični sezoni ta številka naraste na 140.000). Prav tako posodabljajo tehnologijo za nadzor nad porabo vode s telemetrijo.
Še vedno navijajo za dodatni vodni vir Malni
Prihodnje leto bo Rižanski vodovod obeležil 85-letnico obstoja. “Nastanek vodovoda sega v leto 1935. Smo drugi najstarejši vodovod v državi in edini, ki nima dovolj vode v svojem viru in nima na voljo dodatnega vira,” opozarja Pregelj. Tudi zato se zavzema za pospešek pri iskanju dodatnega vodnega vira, pri čemer tako kot istrski župani meni, da bi bil najprimernejši vodni vir Malni.
Kljub temu so v direkciji za vode pred kratkim objavili javno naročilo za izdelavo primerjalne študije različic za zagotovitev vodnih virov slovenske Istre in zaledja. Celoten postopek bodo sklenili šele konec leta 2021.
V Rižanskem vodovodu so se odločili, da v vmesnem obdobju ne bodo čakali križem rok. Vodja razvoja Korado Pucer namreč napoveduje, da v sodelovanju z istrskimi občinami vzporedno pripravljajo identifikacijo investicije projekta, in sicer za vodni vir Malni. V dokumentu bi opredelili oceno stroškov, terminski načrt in potrebno dokumentacijo za to naložbo. Poleg tega nameravajo podati tudi vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja in tako še pospešiti projekt.