Plinska farsa

Farsa. Tako bi lahko ocenili ravnanje države in družbe Plinovodi d.o.o. katere lastnica je država, da kljub ostremu in utemeljenemu nasprotovanju ljudi in dveh občin nadaljuje priprave na gradnjo plinovoda od Ajdovščine do Lucije.

Družba Geoplin plinovodi, predhodnik Plinovodov, je umeščanje 70 kilometrov plinovoda v prostor začela leta 2005, na državni prostorski načrt zanj, razgrnjen leta 2009, pa se je usul plaz pripomb in nasprotovanj, zlasti v občinah Sežana in Hrpelje-Kozina, kjer poteka večji del trase. Obe občini sta opozarjali na velik poseg, ki bi močno degradiral občutljivo kraško krajino, ne da bi imeli od tega kakšno korist.

Na pragu leta 2020, ko zaradi podnebnih sprememb stremimo k razogljičenju Slovenije do leta 2050, Plinovodi s podporo države začenjajo milijonsko investicijo v fosilni energent.

Veliko pomislekov in negativno stališče so občini, posamezniki, agrarne skupnosti in okoljevarstvene organizacije izrekli tudi v naslednji fazi, na Poročilo o vplivih na okolje. Zlasti v vaseh, ki bi se jim plinovod zelo približal ali celo šel tik mimo hiš. Predlagali so vsaj spremembo trase tako, da bi se bolj oddaljila od vasi in šla čim več po cestah in čim manj po rodovitni zemlji, se izognila arheološkim najdiščem, suhozidom in drugi naravni in kulturni dediščini.

A je bilo vse bob ob steno. Družba Plinovodi, projektanti, državni uradniki in na koncu še vlada so pripombe, nasprotovanja in pomisleke ljudi, okoljskih organizacij, agrarnih skupnosti in obeh občin gladko preslišali. Povozili.

Kot bodo, če bo plinovod res šel v gradnjo, povozili na stotine njiv, razrili kilometre travnikov, porušili desetine suhozidov, ki so lani postali svetovna Unescova dediščina, naredili čez Vrhe in Kras 70 kilometrov dolg in 20 metrov širok golosek. Ob plinovodu namreč 20 metrov na široko ne bodo smela rasti drevesa. Vse to samo zato, da bo plin prišel do Sežane, kjer že je (čemu torej?), Kozine (od katere je plinovod v Italiji oddaljen le nekaj kilometrov) in Kopra, kjer bo le zamenjal zdajšnji utekočinjeni naftni plin.

Na pragu leta 2020, ko zaradi podnebnih sprememb stremimo k razogljičenju Slovenije do leta 2050, Plinovodi s podporo države začenjajo milijonsko investicijo v fosilni energent. Suhozidi, ki bodo zaradi njega padli, so le bridka prispodoba razkoraka med zavezami in dejanji naše oblasti.

Razkritje: Avtorica živi v eni od vasi ob predvideni trasi plinovoda.


Preberite še


Najbolj brano