Prevajanje kot vrvohodska umetnost

Dr. Štefan Vevar, ki iz nemščine v slovenščino mojstrsko prevaja tako klasično kakor moderno leposlovje, je dobitnik avstrijske državne prevajalske nagrade, vredne 10.000 evrov.

DUNAJ > Nagrado vsako lepo podelijo tako za prevode avstrijske literature v tuje jezike kakor tudi za prevode tuje literature v nemščino. Prvo bo 28. junija prihodnje leto v Hiši literature na Dunaju prejel Štefan Vevar, drugo pa Alexander Nitzberg za prevode iz ruščine v nemščino. Dr. Štefan Vevar se je rodil leta 1953 v Slovenj Gradcu. Leta 1978 je zaključil študij germanistike in anglistike v Ljubljani. Od leta 1982 prevaja leposlovje v slovenščino. Poleg starejših klasikov je prevedel dela Adalberta Stifterja, Roberta Musila, Franza Kafke, Ericha Frieda, Thomasa Bernharda, Petra Handkeja, Christopha Ransmayrja in Maje Haderlap.

Leta 1999 je prejel Sovretovo nagrado za prevod Goethejevega romana Učna leta Wilhelma Meistra. Pri Študentski založbi je leta 2000 izdal monografijo Temeljni aspekti in principi teorije literarnega prevajanja, leta 2010 je na Filozofski fakulteti doktoriral z disertacijo Fenomen Goethe: njegova estetika in poetika med originalom in slovenskim prevodom, leta 2013 pa je pri Cankarjevi založbi izdal še monografijo Vrvohodska umetnost prevajanja, priročnik, ki s teorijo in zlasti s konkretnimi primeri lahko pomaga tako prevajalcem kakor tudi drugim, katerih glavno orodje je jezik.

Nitzberg se je rodil leta 1969 v Moskvi v umetniški družini. Družina je emigrirala v Nemčijo, kjer je študiral germanistiko in filozofijo. Od leta 2010 živi na Dunaju. Med drugim je v nemščino prevedel dela Puškina, Majakovskega, Bulgakova, Dostojevskega in Čehova. Za nov prevod romana Bulgakova Mojster in Margareta je prejel že več nagrad.  

---