“Ko les pripoveduje, so njegove misli tople”

Vsestranski ustvarjalec Vasja Kavčič z Ljubinja se v Mestni galeriji Nova Gorica na razstavi Krog v kvadratu predstavlja s ciklom osmih stenskih reliefov iz hrasta in lipe ter dvema lesenima skulpturama. “Les je topel in živ naravni material. Ko pripoveduje, so njegove misli tople,” razmišlja Vasja Kavčič, ki živi in ustvarja na Koseču pri Drežnici.

Odpri galerijo

NOVA GORICA > Vasja Kavčič je mladost preživel na Ljubinju, po končani srednji lesarski šoli v Novi Gorici pa ga je želja po ustvarjanju peljala na Šolo uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani, kjer je izbral smer kiparstvo in restavratorstvo. Izpopolnjeval se je tudi pri kiparju in restavratorju Petru Maliju v Ljubljani, ki mu je dejal, da se prav pri reliefu najbolj vidi kiparjeva spretnost. To si je Kavčič dobro zapomnil in zato izpopolnil svojo tehniko.

Kipar, ki prisega na les

“Pri lesu je smiselno poteze delati po pameti, da ne škoduješ naslednji. Nekaj možnosti za popravke je, a jih ni neskončno,” pojasni 42-letni ustvarjalec, čigar leseni kipi in skulpture krasijo tudi središče Tolmina ter pot miru v Drežnici. “Les je topel in živ naravni material. Ko pripoveduje, so njegove misli tople,” razmišlja. Samostojno in skupinsko deluje pri številnih projektih kot oblikovalec dizajna, interjerjev ter eksterjerjev, stenskih poslikav, kot slikar in restavrator, svoje občutke pa najraje izraža skozi kiparstvo. Do kamna in bakra ima sicer drugačen odnos kot do lesa, saj pravi: “V kamnu so misli skulpture drugačne kot v lesu. Bolj hladne ...”

Vasja Kavčič

kipar

“Pri lesu je smiselno poteze delati po pameti, da ne škoduješ naslednji.”

Naslov cikla Krog v kvadratu v resnici ne namiguje na uporabo geometrijskih likov, temveč zajema poskus upodabljanja božjega. Avtor ga je približno dve leti pripravljal za postavitev v novogoriški Mestni galeriji. Tudi za osvetlitev razstavljenih del in delno grafično podobo kataloga je poskrbel sam. “Glede na doslej navedena dela je izbral korak v drugo smer in je redko viden v sodobni umetnosti. Gre za relief kot eno od glavnih, klasičnih vrst kiparstva, pri kateri je oblikovana telesnost vezana na ploskev,” pravi kuratorka razstave Klavdija Figelj. “Loteva se ga na klasičen način, vedno s pomočjo skice in prozornega papirja ali - kot sam pravi - tako kot bi se ga lotil tudi Michelangelo,” doda.

Preproste, a pronicljive podobe narave

V osem stenskih reliefov iz temnega hrasta in svetle lipe je ujel motive iz narave ter tri obraze. Teme, ki se jih loteva, so pomembna pronicljiva opažanja naravnih bitij, stanj, prvin v bistvu arhetipske snovi, kot so gnezdo, voda, drevo, oko, otrok, vid, videc, sanje, spirala. Lahko pa so tudi abstraktni motivi. Totem v sredini galerije je poimenoval Os. Izdelan je iz lesa hruške in je visok 190 centimetrov.

Kuratorka razstavo, ki jo odlikujejo nizki in visoki reliefi, označi kot preprosto, a izredno pomensko. “Igra se z lesom, skuša ga dojeti, razumeti, vanj vnesti malce šamanskih figur, pri katerih so zelo pomembne oči. Tako se ustvari komunikacija med dvema, ki obstoji brez govora. Energija med njima steče sama od sebe,” še ilustrira Klavdija Figelj in doda, da je avtor poskrbel za pravšnjo svetlobo, ki je zelo pomembna pri reliefih. “Tu ni neke posebne filozofije ali posebnega razumevanja, le prepustiti se je treba, saj skulpture govorijo same zase,” sklene kuratorka.

Vasja Kavčič navadno za svoje skulpture izbira les dreves iz okolice, pri delu pa uporablja brusilke z različnimi nastavki (predvsem za reliefe) in dleta (za portrete). Izdelke na koncu vedno premaže z naravnimi premazi. In kdaj reliefu nameni zadnji rez? “Ko se izbranemu delu zares posvetim in ga obdelujem nekaj dni zaporedoma po deset ur, ga nato za en teden pustim pri miru. Ko se znova vrnem k reliefu, mu redkokdaj namenim še kakšen rez,” sklene umetnik, ki se redno udeležuje tudi različnih kolonij. Razstava bo na ogled do 24. decembra.

---