Aljoša Bagola razkriva pasti izgorelosti in načine, kako se jim izogniti
Kreativni direktor Aljoša Bagola je v knjižnem prvencu, naslovljenem Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke, sledil občutku in skozi intimen zorni kot bralcem razkril, kako se je ujel v vrtinec izgorelosti in kako je iz njega ušel. Svojo izkušnjo je zapisal v pomoč drugim.
Foto: Andraž Gombač
Da osebna zgodba Kako izgoreti ni le še ena knjiga o izgorelosti, priča podatek, da avtor AljošaBagola izhaja iz sebe, iz svojih izkušenj. In že na prvih straneh bralce opozarja, da knjiga ni nadomestilo za strokovno pomoč. Ponjo se je namenil tudi sam, ko je v začetku leta 2017 končno ugotovil - kljub nenehnemu prigovarjanju, da se to njemu ne more zgoditi -, da se je ujel v vrtinec izgorelosti in bi sam, brez pomoči terapevtov, težko uspešno “pospravil” z njim.
“Življenje ni za hitenje”
Ko je prve informacije o izgorelosti iskal po spletu, ni našel oprijemljivih nasvetov, kako se s to diagnozo soočiti. Prav tako ni našel podatkov, da bi izgorelost doletela uspešne. Zato se je opogumil in v knjižnem prvencu predstavil svojo izkušnjo, da bi z njo lahko bil v pomoč, oporo in uteho vsem tistim Slovencem, ki se soočajo s podobnimi simptomi. Sledil je občutku in se bralcem razkril do te mere, da jim je skozi intimen zorni kot med drugim priznal, kako je do predlani razmišljal, kateri vzorci so ga poganjali skozi življenje in kateri stresorji so najverjetneje pripomogli, da si je naposled le vzel pol leta zase. Postavil si je ogledalo in spoznal marsikaj o sebi.
“Razpolovite razpoložljivost in podvojite razpoloženje”, “spremenimo pričakovanja in pričakujmo spremembe”, “življenje ni za hitenje” je le nekaj ugotovitev in predlogov, ki jih niza pred vsakim od 38 skrbno izbranih vsebinskih sklopov v knjigi. Njegove zapise odlikujejo tudi besedne igre. “Tabu buta” je recimo ena od njih - verjame, da vsak tabu “buta”, zato je želel, da v tem primeru “buta” na koristen način. Zamisel za knjigo se je začela manj sramežljivo slikati, ko si je deloma opomogel od izgorelosti, za ključnega zunanjega motivatorja pa označi Manco Košir. Po vsaki njegovi kolumni v Marketing magazinu, ki jo je po izgorelosti namenil samoobravnavi in pisal o svojem počutju, ga je večkrat pobarala, kdaj bo izdal knjigo na to temo. Tako jo je v začetku tega leta začel pisati, saj je začutil tabuiziranost področja duševnega zdravja, počutja in kulture zaposlovanja. Ko je začel odstirati tančico za tančico naštetih tem, je dobil motivacijo, ne le da sebi izboljša kakovost življenja, ampak da do uvida v problematiko pripelje tudi druge, jim ilustrira posledice, ki jih navadno prinašajo stresorji, ter svetuje, kako se izviti iz primeža številnih pričakovanj, vzorcev, perfekcionizma, hlastanja po uspehih ...
Odgovorni, požrtvovalni ...
V knjigi niza pasti, v katere se lahko ujamejo odgovorni, požrtvovalni, sposobni, saj se prav taki radi ujamejo v vzorce delovanja, pri katerih so na prvem mestu drugi. Zatrdi še: “Za zadovoljstvo v ljubezni se je treba najprej odločiti imeti rad sebe.” In nadaljuje: “Če sebe ne boste spoštovali, boste druge 'spoštovali' le zato, da bi se kaznovali. Zato se naučite najprej spoštovati sebe.”
Od tod izvirajo tudi vsa druga vprašanja, na katera pa odgovorov morda niso iskali naši starši, pa njihovi starši in generacije pred njimi. “Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi.”