Denis Beganović s prvencem Senses

Nenavadno je, če glasbenik, ki že leta sodeluje z znanimi kolegi in redno koncertira na velikih odrih, reče, da je za ploščo potreboval predvsem pogum. Senses je namreč prvenec, na katerem je Pirančan Denis Beganović v ospredju kot pozavnist. Njegova pojoča pozavna pa mu je skladbe narekovala kar v sanjah. V piranskem Caffe Teatru jih bo v družbi vrhunskih glasbenikov predstavil drevi ob 21.30.

PIRAN > Denisa Beganovića se nekateri spomnijo po sodelovanju z Magnificom, spet drugi kot avtorja glasbe v uspešnici Valentina KanzyanijaLeliwa, tretji kot vodjo skupine Areia, ki je svojo lounge glasbo leta 2006 zapakirala tudi na ploščo. Glasbenik je v tem času sodeloval s številnimi zasedbami, orkestri in glasbeniki, v snemalnih studiih in na odrih po vsem svetu, zato se na vprašanje, kje je doma, najprej zasmeje in pošali: v hotelih. Beganović, ki je trenutno doma med Trstom in Piranom, v resnici večino časa preživi na potovanjih, kar mu ustreza, vendar je z leti, z zrelostjo prišel tudi trenutek, ko se kot pozavnist zmore in želi predstaviti v samostojnem projektu.

“Vem, hecno zveni, ko povem, da sem potreboval pogum za to ploščo. A vedno sem nastopal kot del skupin ali kot del pihalne zasedbe, nikoli kot pozavnist, ki je tudi avtor svoje glasbe. Pozavna tudi ni tipičen solističen inštrument, pa čeprav se ob zvoku violončela najbolj približa zvenu človeškega glasu,” pojasni Beganović, ki je avtor skladb že na plošči skupine Areia (to namerava v prihodnjem letu obuditi), a so na plošči iz leta 2006 bolj prevladovale njegove klaviature kakor pozavna. “Zdaj se mi večkrat zgodi, da kdo pristopi in mi pove, da ni vedel, kako lepo lahko zveni pozavna,” pravi in naš komentar, da pozavna na plošči pravzaprav poje, sprejme kot kompliment.

Plošča z vrhunsko zasedbo

Na plošči Senses so poleg Denisa Beganovića, ki je odigral rhodes klaviature in pozavno, sodelovali bobnar Moreno Buttinar, basist in kontrabasist Francesco Cainero, pianist Angelo Comisso, Manuele Grafitti na akustični kitari, Teo Collori na gipsy in eletrični kitari in Luca Faraone na akustični kitari.

Pesmi iz sanj

Plošča Senses, ki je že posneta, a so posnetki pravkar na masteringu v slovitih londonskih studiih Abbey Road, je zbirka desetih skladb, ki bi jih, vsaj večino, najlaže opisali kot filmsko glasbo, glasbo občutkov, kakor izhaja iz naslova. A je predvsem glasba iz sanj, pojasni sogovornik. In to dobesedno: “Z izjemo Last Goodbye, ki ima že kakih deset let, in skladbe Luna, ki je krasna kompozicija Tea Collorija z njegovega prvenca, sem vse ostale melodije najprej zaslišal v sanjah. To se je dogajalo tako intenzivno, da sem se zbujal in jih zapisoval skupaj s harmonijami. Ne boste verjeli, a v dveh tednih je bila glasba spisana. Če to ni znak, da je čas za ploščo!” se zasmeje.

Na album je uvrstil deset skladb, kasneje pa jim pripisal še naslove in nenazadnje pomen. Za večinoma mehke, melanholične melodije, ki sestavljajo instrumentalne skladbe, pa Pirančan zatrjuje, da niso otožne: “Čeprav me okolica pozna kot komunikativnega, ekstrovertiranega, nosim v sebi precej melanholije, ki jo tudi sam najbolj zaznam, ko sem sam. A ne gre za otožnost.”

Denis Beganović

glasbenik

“Melodije sem najprej zaslišal v sanjah. To se je dogajalo tako intenzivno, da sem se zbujal in jih zapisoval. Če to ni znak za ploščo!”

Po pozavni še glas

Ganljivo Il suo ultimo silenzio je posvetil preminulemu prijatelju, glasbeniku in članu Areie Emanuelu Toskiću (1980-2008), s fadom rahlo zaznamovano skladbo Porto, zanj enemu najlepših mest, The Wind of Last Autumn pa burji in tavanju po ozkih piranskih ulicah, ki jih dokončno ne uspe spoznati niti Pirančanom.

Največ pozornosti brez dvoma pritegne vokalna različica skladbe Mama, svojevrstni sevdah, kjer Beganović z globokim, toplim, domala črnskim vokalom tudi zapoje. “Nikoli nisem želel peti, ker je izvrstnih vokalistov in vokalistk več kot dovolj, a tokrat je tako naneslo. Očitno so v tej pesmi prišle do izraza moje južnjaške korenine in s pomočjo Sarajevčana Selverja Kobilice, ki je tudi vsestranski glasbenik, je nastalo še besedilo. Upam, da se v ušesih strokovnjakov za sevdah ne bom osmešil,” se zasmeje glasbenik, ki si kajpada želi, da bi njegova glasba prišla do čim več poslušalcev.

Ploščo, ki bo na cedeju predvidoma dosegljiva v dveh tednih, bo na drevišnjem koncertu odigral v družbi glasbene tovarišije: Mario Babojelić na akustični kitari, klaviaturist Tine “Bowrain” Grgurevič, basist in kontrabasist Peter Smrdel in bobnar Bogdan Sojić. Kot gostje se jim bodo na odru pridružili pevka Zala Smolnikar, violinistka Lucy Passante Spaccapietra, Max Kochetov na alt saksofonu in kitarist Teo Collori.

---