Z Vodkom raje pijejo vodo - iz pipe

Postojnsko javno podjetje Kovod že pet let s pomočjo maskote – škratka Vodka skrbi za izobraževanje in ozaveščanje najmlajših uporabnikov o pomenu pitne vode. Kot prvi pri nas so začeli z izvajanjem delavnic v šolah in vrtcih, izdali so tudi poučno slikanico, vzpostavili spletno stran ... Družbeno odgovorni projekt financirajo iz tržnega dela.

POSTOJNA > “Z osvojenimi veščinami, odnosom in znanjem učencev, ki so ga pridobili v času našega načrtnega, a neformalnega izobraževanja, želimo vzgojiti odgovornega in dovolj ozaveščenega odraslega uporabnika pitne vode,” pravi vodja projekta Vodko Irena Sušelj Šajn, sicer vodja službe za zdravstveni nadzor in analize v Kovodu.

Otroke med drugim na njim zanimiv način učijo o lastnostih zdravstveno ustrezne pitne vode, kako varčevati z vodo in kako skrbeti za okolje, da bomo vodo zaščitili. “Pa tudi, da je voda na našem kraškem območju mikrobiološko obremenjena, kar pomeni, da je potrebno veliko dela in tehnologije, da jo sploh lahko pripeljemo do pipe,” pravi Sušelj Šajnova.

1500

otrok s Postojnskega in Pivškega vsako leto sodeluje v projektu Vodko

Da so bili pri svojih prizadevanjih uspešni, je potrdila tudi raziskava. “Pokazalo se je, da sta tako znanje kot razumevanje in odnos pri otrocih, ki so bili vključeni v projekt Vodko, v kar visokem deležu boljša kot pri otrocih, ki niso bili vključeni v projekt.”

Dodana nota podjetja

V okviru projekta so doslej že izdali poučno knjigo o vodnem škratu (na vidiku pa je že nova), pripravili gradivo za šole in vrtce, izvajali naravoslovna srečanja, pripravili več izobraževalnih dogodkov in se predstavljali na lokalnih prireditvah, vzpostavili poučno spletno stran za najmlajše, v izobraževalne in druge ustanove ter organizacije namestili tablice, ki opominjajo na pitje vode iz pipe ter figure škrata Vodka…

Krepijo tržni del

Podjetje Kovod, ki zaposluje okrog 50 ljudi, je v zadnjih letih svoje prihodke povečalo na blizu 4,5 milijona evrov, zlasti na račun tržnega dela. Leto bodo zaključili z minimalnim dobičkom. Direktor David Penko pravi, da so k dobremu poslovanju pomembno prispevali povečanje učinkovitosti, manjše reorganizacije in velika rast tržnega dela, saj je njihovo podjetje pri obnovi vodovodnega sistema sodelovalo kot podizvajalec. V prihodnje razmišljajo tudi o oblikovanju gradbene ekipe znotraj podjetja, z občinama ustanoviteljicama pa se pogovarjajo tudi o prevzemu upravljanja in vzdrževanja občinskih stanovanj. “Brez tržnega dela, bi bila cena vode vsekakor višja,” pravi Penko, ki podražitev vodarine, v primeru da cena elektrike ne bo še dodatno zrasla, ne napoveduje, pač pa se bodo nove naložbe verjetno odrazile v nekoliko višji omrežnini, ki je sicer v domeni občin. Ker je podjetje v upravljanje prevzelo nove kanalizacijske sisteme in čistilni napravi, pa je manjši dvig pričakovati pri cenah odvajanja in čiščenja odpadne vode.

David Penko, direktor Kovoda, je prepričan, da se je projekt zelo dobro prijel in da je tudi ozaveščanje ena od vlog in dodana nota njihovega podjetja, čeprav so morali sprva v to prepričati tudi nadzornike in župana občin ustanoviteljic. Gre namreč za dolgoročno delo, ki ne prinaša neposrednih finančnih koristi, od zaposlenih, ki pri projektu sicer zelo radi sodelujejo, pa zahteva tudi dodatno delo in delo izven rednega delovnega časa. Penko pravi, da za projekt namenjajo okrog 2500 evrov letno, in sicer iz tržnega dela, še dvakrat višja pa so sponzorska sredstva. Danes se po njihovem modelu zgledujejo tudi druga komunalna podjetja.

---