Ključna bodo prihodnja leta
Klemen Miklavič se je na županski stol zavihtel z obljubo o korenitem prelomu z dotedanjim načinom vodenja občine, kot obraz gibanja Goriška.si je predstavljal alternativo strankarski politiki. Da je oblikoval koalicijo s SD, SDS in ZZP, ki so bile na nasprotnem bregu Arčona, je bilo politično nujno, sicer ne bi mogel vladati, a je zaradi tega marsikateri privrženec, ki je pričakoval, da bo v Novi Gorici zavladala nekakšna neposredna demokracija, začel vihati nos.
Ko je na občino pripeljal svojo ekipo, zaposlil dva podžupana, prihodnje leto pa naj bi še tretjega, se je nakazalo “resetiranje” dotedanjega dela. Potrdilo se je, ko je pod drobnogled vzel vse večje Arčonove projekte. In jih spremenil, temeljito oklestil, premaknil v prihodnost, nekatere bo morda celo opustil. Razen preurejanja objekta Daimonda v center kreativnih praks in gradnje stanovanj v Prvačini, pa še ta je bila v načrtih že prej, letos praktično ni začel nobenega novega. Tudi v prihodnjem letu, dveh se med večjimi napovedujejo številni projekti, nastavljeni že v prejšnjem mandatu, čeprav nekateri, denimo bazen v športnem parku, vrtec Grgar ali kolesarsko omrežje v mestu, dopolnjeni ali temeljito spremenjeni.
Vse bo odvisno od tega, ali bo Klemen Miklavič uresničil obljube o novih stanovanjih, poslovnih conah, razvoju turizma ter podeželja in kampusa.
Zdi se, da Miklavič med delom ljudi zaenkrat ni upravičil pričakovanj predvsem zato, ker kljub velikim besedam (še) ni vidnih rezultatov oziroma, kot se je sam izrazil, “na terenu še ni bagrov.” Pravzaprav je na nek način ujetnik prav pričakovanj, da bo uredil vse, kar naj bi bilo narobe, ki jih je, zavestno ali nezavedno, tudi sam spodbujal. Tudi glede visokih cen na položnicah za vodo, denimo. Odločnost je pokazal, vidnega rezultata pa za zdaj ne.
V prvem letu kateregakoli novega župana je težko pričakovati presežke. Ker poudarja, da se zadev loteva strateško, bodo ključna prihodnja tri leta. Vse bo odvisno od tega, ali bo uresničil obljube o novih stanovanjih, poslovnih conah, razvoju turizma in podeželja ter vsaj nastavku za kampus, ki so njegove prioritete. Ker bo število zaposlenih na občini še povečal, bo še bolj pod drobnogledom. V nasprotju z Arčonom, ki je marsikatero zagato reševal s karizmo in všečnostjo, bo odvisen izključno od rezultatov. Cilje je postavil visoko. Če jih ne bo uresničil, bo obveljal za to, kar mu očitajo nasprotniki: da mu velike besede tečejo, dejanja pa jim ne sledijo.