Kmetje ne verjamejo, da pri nas živi samo 95 volkov

“Na Postojnskem so volkovi nedavno pokončali tri teleta na porodu. Vse večkrat napadajo govejo živino,” je v Idriji opozoril Rudi Dimic iz Ilirske Bistrice. Muzejskega večera, na katerem je naš največji poznavalec volkov, biolog dr. Miha Krofel, predstavil to zver, so se udeležili kmetje iz vse Slovenije. Oporekali so skoraj vsem njegovim ugotovitvam, a jim je odgovarjal mirno.

IDRIJA > “Pod Vremščico sem se znašel v brlogu s petimi volčjimi mladiči in volkuljo materjo, alfa samico, a me ta ni napadla,” je dr. Miha Krofel pojasnil, kako je v praksi preizkusil trditev, da zdravi volkovi ljudi ne napadajo. Kmetje mu tega niso verjeli, rekoč, naj to pripoveduje ljudem v mestih. Ne pa njim, ki zadnja leta občutijo volčji bes nad svojo živino in strah ljudi pred zverjo. Zavrnili so še več njegovih ugotovitev. Tudi rezultat zadnjega štetja, ki se je ustavilo pri 95 volkovih v Sloveniji.

Teorija o volkovih je navzkriž z realnostjo

Krofel je predstavil trdno socialno strukturo in teritorialnost volkov, zgodovino iztrebljanja in varovanja ter škode po napadih na domače živali. Utemeljil je, zakaj domače in tuje raziskave niso potrdile povezave med napadi volkov na živino in odstrelom: “Negativni učinki odstrela so zlasti porušen socialni sistem volkov, destabilizacija strukture tropov, slabši prenos znanja med člani tropa, manjši lovni uspeh naravnega plena in zato povečanje škod, večje križanje s psi in parjenje v sorodstvu.” Spregovoril je še o pomembni sanitarni vlogi volkov pri plenjenju po njegovem najšibkejše divjadi in zaščiti pred zvermi. Med ostalim tudi z novo priporočenimi kraškimi ovčarji.

Leon Zemljič

rejec s Kočevskega

“Ograje ne funkcionirajo! Psi, najmanj kraški ovčarji, prav tako ne! Volkovi potolčejo najboljše ovce, ker se te upirajo.”

“35 let tulim z volkovi in redim drobnico. Krepko sem znižal čredo, čeprav imam od leta 1985 nameščene ograje po vseh predpisih. Ograje ne funkcionirajo! Psi, najmanj kraški ovčarji, prav tako ne! Volkovi potolčejo najboljše ovce, ker se te upirajo. Ne drži, da bolj ko streljaš, višje so škode,” se je uprl Leon Zemljič s Kočevskega.

95

volkov v

11

tropih naj bi po štetju živelo v Sloveniji

200

volkov pa je po ocenah kmetov

Krofel je soglašal, da se teorija in praksa radi razlikujeta, a je poudaril: “Učinkovito je samo streljanje mlajših volkov, nikoli vodilnega para, na pašniku. S tem volkove naučiš, da domače živali niso njegov plen. Letos sta bila na pašniku ubita samo dva volka,” je mirno odgovarjal. “Z veseljem bi ubili volka na pašniku, a je to nemogoče. 16. oktobra sta pristojna zavoda izdala odločbo za odstrel, ministrstvo za okolje pa v poldrugem mesecu ni uspelo izdati odločbe zanj. Prihaja čas parjenja in bo odločba zaman,” se je jezil letos večkrat napadeni rejec Franc Miklavčič iz Poljanske doline. “Ministrstvo mečka, kmetje so prizadeti. Slovenija pa nujno potrebuje boljše in aktivno upravljanje z zvermi,” je kmete podprl gozdar Maksimiljan Mohorič iz Idrije.

Kmetje so odkrito povedali, da bodo upravljanje vzeli v svoje roke, saj so bili v zadnjih letih primorani za tretjino znižati število drobnice. “Odškodnine se po napadih ne izplačujejo niti tistim, ki imajo živino zavarovano po vseh predpisih. Zato so sodišča zasuta s tožbami kmetov,” je opozoril Rudi Dimic iz Ilirske Bistrice. Skupaj so kmetje predstavili še spremenjeno obnašanje volkov, ki se brez strahu sredi dneva sprehajajo po njihovih dvoriščih.

Na Cerkljanskem in Gorenjskem trije novi volčji tropi

Od Krofla so zaman zahtevali, naj strokovnjaki končno določijo, koliko volkov (tudi medvedov, risov in šakalov) prenese slovenski prostor. Zavrnili so rezultate zadnjega štetja volkov, ki ga izvajajo s tuljenjem in genetskimi raziskavami. Po njem naj bi v Sloveniji živelo 95 volkov v enajstih tropih. Pripadajo v Evropi najštevilčnejši dinarsko balkanski populaciji s približno 3500 osebki. V vsej Evropi naj bi sicer živelo 17.000 volkov.

“V Sloveniji je vsaj 200 volkov,” so kmetje pritrdili Zemljiču. “Na Cerkljanskem in Gorenjskem so se formirali trije novi tropi, na Kobariškem napadajo posamezni volkovi. V cerkljanski trop se je samec preselil s Hrvaške, samica iz Trnovskega gozda ...” je Krofel podrobno predstavil poreklo novih tropov, ki spomladi pričakujejo drugi naraščaj.

“Mi volkov ne želimo. K nam ste jih naselili proti naši volji,” je bil jezen pobudnik cerkljanske pobude proti volkovom Ivan Mavri. “Urbar je zadnji napad volka na našem območju zabeležil leta 1630,” je dodal Miklavčič.

Odnos ljudi do volkov prej pozitiven kot ne

V sklopu varstvenega stanja volkov so letos izpeljali tudi anketo o odnosu Slovencev do te zveri. Krofel sicer ni poznal natančnega števila anketiranih, a naj bi šlo za reprezentativen vzorec več tisoč ljudi.

Ločeno so analizirali odgovore prebivalcev območij s stalno prisotnostjo volkov in onih z zgolj občasnim mimohodom. Kar četrtina prvih je povsem naklonjena volkom, drugih je nekaj manj. Popolnoma odklonilno se je do volkov med prvimi izreklo samo 7,4 odstotka in 8,5 odstotka drugih.

---