Ustreljeni policist terja odškodnino od države

Policist Ljubo Patricij Krajnc je po tistem, ko ga je avgusta 2016 med strelskim pohodom v izolski bolnišnici hudo ranil napadalec iz Svetega Antona, še vedno na bolniškem dopustu. Zdaj poskuša od države iztožiti odškodnino za materialno in nematerialno škodo, ki jo je utrpel in ki se mu kopiči že več kot tri leta.

Policist Ljubo Patricij  Krajnc je bil hudo ranjen v napadu v izolski bolnišnici, od države skuša iztožiti škodo, ki jo je utrpel. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Policist Ljubo Patricij Krajnc je bil hudo ranjen v napadu v izolski bolnišnici, od države skuša iztožiti škodo, ki jo je utrpel. Foto: Tomaž Primožič/FPA

LJUBLJANA > Napadalec Darko Gregorič iz Svetega Antona je 22. avgusta 2016 vzel življenje urologu Guillermu Martinesu Bustamanteju in policistu Ivu Žnidaršiču, ki se je na kraju dogodka znašel po naključju, nato pa je streljal še na dva policista izolske policijske postaje, ki sta prihitela na kraj dogodka. Policist Ljubo Patricij Krajnc je bil hudo ranjen.

Poravnava za večino materialne škode

Zavarovalnice, pri katerih ima ministrstvo za notranje zadeve zavarovano civilno odgovornost, so Krajncu že izplačale nekaj več kot 53.000 evrov odškodnine. Policist zdaj na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani dokazuje, da je materialna in nematerialna škoda, ki jo je utrpel 22. avgusta 2016, večja od izplačanega zneska in od svojega delodajalca terja poplačilo razlike.

V četrtek, ko je njegova tožba prišla pred senat ljubljanskega delovnega in socialnega sodišča, se je uspel z državo pogoditi le delno. Z državnim odvetništvom se je dogovoril za povračilo 16.000 evrov premoženjske škode za obdobje zadnjih treh let.

Krajnc je ves čas od napada na bolniškem dopustu in ne more delati. Zaradi tega je ves čas prejemal nižjo plačo, kot bi jo, če med opravljanjem dela ne bi postal žrtev napada. Po prihodu iz bolnišnice je bil tudi odvisen od tuje nege in pomoči.

Z odvetništvom se je uspel pogoditi še o tem, da mu bo država od zdaj naprej mesečno plačevala razliko v plači, ki bi jo prejemal, če ne bi bil na bolniški in bi delal, kot je nekoč. Svoj pečat k temu dogovoru mora sicer dati še vlada.

Bolečine, strah, manjša aktivnost in brazgotine

O nematerialni škodi pa se tožnik in ministrstvo nista uspela pogoditi. Krajnčev odvetnik Franci Matoz vztraja, da mora država policistu plačati še 59.000 evrov odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, strah, zmanjšano življenjsko aktivnost in skaženost. O utemeljenosti teh zahtevkov bodo zdaj svoje mnenje pripravili izvedenci medicinske stroke.

Policist v tožbi proti notranjemu ministrstvu trdi, da je po tistem, ko ga je napadalec ustrelil v roko in pod pazduho, tako da mu je prestrelil pljuča, sedem dni kljub pomoči zdravil živel v hudih bolečinah, dva meseca v zmernih, zelo verjetno pa občasne zmerne in lažje bolečine v poškodovanem delu telesa ne bodo nikoli izginile. Krajnc je bil ob napadu pri zavesti, dokler ga niso dali v umetno komo. Doživel je hud strah za življenje, dogodek pa je na njem zelo verjetno pustil psihične posledice.

Duševne bolečine doživlja tudi zaradi tega, ker zaradi poškodb ne more več opravljati vseh fizičnih aktivnosti. Poleg vsega naštetega so na njegovem telesu ostale brazgotine, ki ga spominjajo na travmatični dogodek in zaradi katerih večkrat podoživlja grozo, skozi katero je moral iti.

Poleg nematerialne škode bo Krajnc na nadaljevanju glavne obravnave uveljavljal tudi tisti del materialne škode, o katerem se v četrtek ni uspel pogoditi z državnim odvetništvom. Gre za potne stroške za številne prevoze na preglede in dodatne stroške, ki jih je imel ob zdraviliških zdravljenjih. Glavna obravnava se bo nadaljevala konec februarja.


Najbolj brano