Tereza Hladnik: “Ni se mi težko izpostaviti”

Tereza je na prvi pogled umirjeno dekle, a takoj ko steče pogovor, se izkaže, da gre za odločno in zagnano osebo, ki svoje mnenje pove neposredno in zna dosegati zadane cilje.

Tereza Hladnik je dijakinja drugega letnika idrijske Gimnazije 
Jurija Vege.  Foto: SRDJAN ZIVULOVIC
Tereza Hladnik je dijakinja drugega letnika idrijske Gimnazije Jurija Vege.  Foto: SRDJAN ZIVULOVIC

“Ko sem bila v prvem letniku gimnazije, je na šoli potekala razprava o tem, ali ukiniti maturantsko ekskurzijo v sedanji obliki. Zavzemala sem se za to, da do sprememb ne bi prišlo. Svoje mnenje sem si upala povedati ravnateljici, česar si starejši dijaki niso,” vneto razlaga tokratna sogovornica, Tereza Hladnik. Na koncu so z vodstvom šole uspeli najti kompromis. “Ni se mi težko izpostavljati in se boriti za pravice mladih, tudi v neprijetnih situacijah,” pravi.

Argumentiranje lastnih stališč je ključno

Pomembno se ji zdi, da mlade zastopajo posamezniki, ki jih ni strah, “najlažje je biti tiho, saj se s tem nikomur ne zameriš.” Pove, da je ključno, da probleme rešuje premišljeno, “najprej ga dobro razčlenim, moram ga dobro razumeti, poznati vzroke zanj, nakar skupaj z drugimi predstavniki dijakov iščemo rešitve.” Navede še en primer: “Ko je bil marca v Ljubljani podnebni protest, so se ga dijaki želeli udeležiti, a če bi to storili na lastno pest, bi veliko ur izostali od pouka in si sami krili strošek prevoza.” Tereza se je z ravnateljico uspela dogovoriti, da so na koncu projekt financirali iz Erasmus projekta, prav tako udeleženci niso imeli težav zaradi odsotnosti v šoli.

Tereza Hladnik

•Iz Spodnje Kanomlje, Občina Idrija.

•Obiskuje drugi letnik Gimnazije Jurija Vege Idrija, kjer je tudi predsednica dijaške skupnosti.

•Vpisana je v Glasbeno šolo Idrija.

•Kot prostovoljka sodeluje z Mladinskim centrom Idrija, kjer sodeluje pri izvedbi predavanj, delavnic in izmenjav.

•Kot vodička dela v Mestnem muzeju Idrija.

•Članica Interract kluba Idrija.

Za doseganje ciljev je pomembno, da dobro sodeluje tako z dijaki kot s profesorji in vodstvom šole. “Znati moraš argumentirati svoje zahteve in če se izkaže, da tvoji argumenti niso dovolj stabilni, stopiš korak nazaj. Do dogovora moraš priti, nikoli ne greš na vse ali nič.”

“Znati moraš argumentirati svoje zahteve in če se izkaže, da tvoji argumenti niso dovolj stabilni, stopiš korak nazaj. Do dogovora moraš priti, nikoli ne greš na vse ali nič.”

“Oh, ta mladina” je pogosto neupravičen očitek

Kot predstavnica dijakov sodeluje s številnimi ljudmi. “Ko si odrasli dopisujejo z mladimi, recimo prek elektronske pošte, pogosto vsaka formalna oblika oziroma pravila pisanja odpadejo. Če se v pogovor vključi še druga odrasla oseba, pa zadeve postanejo formalne, sporočila se začnejo s ‘Pozdravljeni’ in končajo z ‘Lep pozdrav’, sicer tega ni.” Tudi na splošno pravi, da “odrasli mlade dojemajo kot nižji sloj, kot manj pomembne. Mladi pogosto slišimo očitke, da smo nevzgojeni, neizkušeni, divji, da ne poznamo bontona in da se moramo vedno odraslim prilagajati mi”. Pravi, da je tudi veliko dejanj starejših, “nad katerimi se mladi zgražamo. Recimo daljše zamujanje na dogovorjene sestanke brez opravičila, če pa se že opravičijo, je to mišljeno kot nekaj samoumevnega.”

Tereza Hladnik in Nastja Vovk (tretja in četrta z desne) med obiskom podjetja Kompetenca.(foto: Srdjan Živulović/BOBO)

Kaj dela kadrovski psiholog?

Tereza Hladnik je v okviru svojega sodelovanja v projektu Primorski pospešek obiskala ljubljansko podjetje Kompetenca, ki se ukvarja s kadrovsko psihologijo. Pridružila se ji je še Nastja Vovk, ki prav tako sodeluje pri projektu. Obisk je vodila sodelavka Kompetence Nina Kocbek, ki je obiskovalkama predstavila zaposlene in način dela. Bili sta na kratkem sestanku ob začetku delovnega tedna in se udeležili delavnice, na kateri so se učili pisanja objav na Linkedinu. Dobili sta priložnost spoznati, kaj dela kadrovski psiholog. “Vpogled v delo kadrovskega psihologa je še poglobil moje zanimanje za stroko.”

Ključni izkupiček obiska je izpolnjena želja spoznati delo kadrovskih psihologov od blizu in dobiti vpogled v metode kadrovske psihologije. Po drugi strani so ji zaposleni zagotovili možnost, da se v prihodnje lahko obrne nanje, če si bo želela sodelovanja.

Z leve: Nina Kocbek, Tereza Hladnik in Nastja Vovk. (foto: Kompetenca)

Tereza ima vtis, da se ji to dogaja samo zato, ker je mlada. “Veliko odraslih je trdno prepričanih, da spoštujejo bonton, a v resnici gre za neko njihovo lastno obliko ‘bontona’“. Dodaja, da je za vsako resno sodelovanje potrebno zaupanje na obeh straneh in je lahko zaradi takih pripetljajev hitro omajano. “Po drugi strani bi morali biti odrasli mladim za zgled,” meni.

Ksenija Benedetti: Iizkušnja z delom, ki si jo boste pridobili ob študiju, je izjemno dragocena

Ob prebiranju sem se živo spomnila na svoja gimnazijska leta. Tudi mi smo se uveljavljali izven rednega pouka. Pisali, ustvarjali prireditve, iskali različne prakse ob delu ... Vse to je moja kasnejša znanja in predvsem izkušnje obogatilo in mi v poznejših službah zelo pomagalo, da sem se hitro znašla.

Gimnazija v Idriji je prav gotovo ena boljših srednjih šol, ki razvija najrazličnejše interese mladih in se povezuje s krajem, v katerem živite. Že to, da se uspete pogovoriti in dogovoriti ter doseči kompromise z ravnateljico, je pohvalno. V vsaki srednji šoli to žal ni mogoče.

Zdi se, da se odnos odraslih do mladih ne spreminja. Tudi v času moje mladosti so nas označevali za neizkušene in nevzgojene. To ni nič novega. Poiskati je treba oporo v ljudeh, ki vidijo mlade v pravi luči, ki vam zaupajo in so vam za zgled, potem je vse lažje. Poznam primer, ko so mladi izdelali projekt za učno pot okrog jezer v Fiesi, dobili vsa potrebna soglasja in potrditve, celo denar za izvedbo je bil na razpolago, potrebno je bilo le soglasje občine za priglasitev del, pa ga niso dobili. To se je vedno dogajalo in se dogaja in najbrž se bo dogajalo. Birokracija je včasih žal skregana z življenjem in logiko. Bonton odraslih do mladih in mladih do odraslih je obojestransko vprašljiv in potreben pozornega pogleda v medgeneracijska dogajanja, zato je razmišljanje o poklicnem delu z ljudmi pohvalno. Kamorkoli se boste poklicno usmerili, je izkušnja z delom z in za ljudi, ki si jo boste pridobili ob študiju, izjemno dragocena.

Ksenija Benedetti, svetovalka za poslovno komuniciranje in protokol

Tereza Hladnik pravi, da uživa v projektih, kjer veliko dela z ljudmi, saj ji “takrat vse odlično uspe”.

Po srednji šoli si želi vpisati na študij psihologije ali medicine, v vsakem primeru se s psihologijo želi ukvarjati na dolgi rok. Pravi, da uživa v projektih, kjer veliko dela z ljudmi, saj ji “takrat vse odlično uspe”. Navdihuje jo človeški um, njegovo delovanje in telesna govorica. “Zelo si želim spoznati ljudi, ki se s psihologijo ukvarjajo profesionalno, saj ta hip takih stikov nimam,” še doda Tereza.


Preberite še


Najbolj brano