“Obalčani ne moremo biti”

Sredina razprava, kako z enim imenom poimenovati območje občin Koper, Izola, Piran in Ankaran, je predvsem pokazala, da je debata o tem potrebna, vredna porabljene energije in časa. Hkrati se strokovna javnost, ki je bila povabljena k okrogli mizi, nagiba k terminu Istra. Organizatorji bodo sedaj pripravili elaborat, ki ga bodo najprej obravnavali občinski sveti ter ga nato poslali komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen, ki je pristojna za to področje.

Mnenja o primernem imenu se periodično krešejo, občasno zajamejo javni prostor, nato za kakšno desetletje potihnejo, a v podzavesti ostaja zavedanje, da ta geografski prostor ni ustrezno poimenovan. Različna poimenovanja od Obale, Slovenskega primorja, Koprskega, (Slovenske) Istre ... vnašajo zmedo.

Zaradi tega je bila pobuda MO Koper na mestu, velik odziv občinstva v dvorani Pretorske palače v Kopru pa je pokazal, da je tudi čas za razpravo primeren. “Predvsem želimo odpreti javno razpravo, kje pravzaprav živimo. V zadnjih desetletjih je prostor štirih občin izgubil identiteto in s tem smo postali tudi izgubljeni v prostoru,” je razpravo odprl koprski župan Aleš Bržan.

Stroka je bila za Koprsko primorje

V imenu drugega soorganizatorja večera, Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper, je dr. Vesna Mikolić (na fotografiji v rdeči obleki) izpostavila nekaj ravni, na katerih se pojavljajo poglavitni dvomi pri poimenovanju: 1. Primorje, Obala ali Istra, 2. s pridevnikom ali brez (Slovenska ali Koprsko), 3. z veliko ali malo začetnico, 4. slovensko in italijansko poimenovanje, 5. prevajanje v angleščino in tuje jezike, 6. poimenovanje prebivalcev. “Obala nima dovolj specifičnega identitetnega naboja v primerjavi z Istro. Hkrati pa iz Obale ne moremo tvoriti imena za prebivalce. A Istra ni dovolj, saj potrebujemo bolj natančno oznako prostora, v tem primeru slovenska z malo začetnico,” je razložila Mikoličeva.

Izhodišče za obravnavo imena tega območja je bilo postavljeno leta 1990, ko so na strokovnem posvetu geografi in strokovnjaki sorodnih ved dali prednost imenu Koprsko primorje.

Sicer pa ima lokalna skupnost svobodo pri izbiri imena. “Opozoril bi, da je predvsem od ljudi v okolju, v katerem živijo, odvisno, kako bodo oblikovali oziroma določili ime tega območja. V naši komisiji ne bomo nasprotovali nobenemu imenu, ki bi ga izbrala lokalna skupnost. Opozoril bi vas tudi, da je strah pred imenom Istra odveč. Imamo namreč tudi Štajersko, Koroško, ki prav tako segata v druge državne enote,” je povedal Matjaž Geršič (prvi z leve), predsednik komisije za standardizacijo zemljepisnih imen vlade RS.

Istra je znana že 2600 let

Prav zaradi tega so prvo znanstveno revijo v tem prostoru, ki so jo ustanovili leta 1991, poimenovali Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin, se spominja zgodovinar dr. Darko Darovec (drugi z leve). “A je po treh letih postal istrski moment veliko bolj prisoten, zato smo jo od četrte številke dalje imenovali Anali za istrske in mediteranske študije. Morda smo tudi s preimenovanjem še dodatno uveljavili poimenovanje Istra tako v slovenskem kot tudi v širšem mednarodnem prostoru.”

Ime Istra za polotok v Jadranskem morju je bilo kot tako prvič omenjeno v šestem stoletju pred našim štetjem in sicer v povezavi s plemenom Histrov, ki je tu živelo. “Kljub temu, da je bilo ime Primorci vzpostavljeno šele v zadnjih 200 letih, se po raziskavi Vide Rožac Darovec iz leta 2003 prebivalci tega območja v prvi vrsti čutijo Primorci, na drugem mestu pa so v smislu ožje pripadnosti Istrani. Predvsem pri italijanski narodni skupnosti je bila identiteta Istran bolj poudarjena,” je še povedal Darovec.

Omenjeno revijo Annales izdaja Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, ki ga vodi dr. Salvator Žitko (tretji z leve): “Leta 1991 je Bogo Grafenauer s strokovno razpravo odlično razbil vzpostavljen mit o enotni Istri. Istra je bila skozi stoletja vedno razdeljena, skoraj nikoli ni bila enotna. Še najdlje je bila upravno-politično enotna v avstrijski ustavni dobi od leta 1861 do 1914. Upravne enote niso predstavljale etničnih mej, kar velja do povojnega obdobja, ko je bilo potrebno potegniti etnično mejo med Slovenijo in Hrvaško. ”

Izkušnje iz jugoslovanske dobe je predstavila dr. Rožana Koštial, (četrta z leve) etnologinja iz Nove vasi: “Jaz se počutim Šavrinka. Petdeset let se trudim za uveljavitev jezika in identitete, ki jo imamo in čutimo. Dobivala sem grožnje z izgubo službe, ker sem otrokom dovolila, da na naravoslovnih dnevih lahko govorijo v narečju, tako kot doma. Naši ljudje so dobivali klofute, brce, plačevali so kazni in bili zaprti, ker so se identificirali kot Istrijani. Včasih imam občutek, kot da je nekoga sram, da je Slovenec, Istran, Šavrin. Upam, da je prišel čas, da se lahko poimenujemo tako, kar smo.”

Tudi literat Edelman Jurinčič je Istran s koreninami: “Ko sem začel pisat, sem najprej objavljal v reviji Obala, nato so prišla Srečanja, pa Primorska srečanja in Fontana, a sem ves čas uporabljal besedo Istran. Tudi moj nono je v pismih zapisal, da čaka, da pride nazaj v Istro, prav tako Alojz Kocjančič v svojih verzih piše o brižni Istri, ustanovili smo Kulturni klub Istra ... Ko v naš prostor prihajajo novi ljudje, prinašajo tudi svoja imena za ta prostor. In ker so za Istro značilne nenehne selitve, so nenehna iskanja, tudi identitete, povsem razumljiva.”

Na okrogli mizi je svoje mnenje podal tudi Mario Steffe (z mikrofonom v roki), koprski podžupan in član italijanske narodne skupnosti: “Termin Primorska je pravi ubijalec za prevajalce. Največkrat ga prevedejo v Litorale, kar pa ni najbolj ustrezno. Primorska je pojmovanje z vidika nekega širšega prostora, ki s svojega gledišča pojmuje naš prostor kot obmorski. Sicer pa zagovarjam ime Istra.”

Na Primorskih novicah smo se že pred desetletji zavestno in na podlagi argumentov odločili, da ta prostor poimenujemo Istra, ko pa ga moramo vsebinsko ločiti od hrvaškega dela polotoka, mu dodamo termin slovenska z malo začetnico. “Menim, da je za zmedo pri poimenovanju tega prostora kriva nekonsistentna regionalna politika Slovenije, ki v različnih podsistemih deli državo na različne enote. V zadnjem času termin Istra dobiva trden temelj poimenovanja tudi v gastronomiji. Koprski vinorodni okoliš se je preimenoval v Slovensko Istro, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre je dobilo zaščito. Tudi v turizmu je Istra prepoznavna blagovna znamka,” je pojasnil Sašo Dravinec (drugi z desne), urednik na Primorskih novicah.

Z blagovnimi znamkami nov zalet

Morda bodo prav blagovne znamke dale Istri dodaten zalet. “V globalnem gospodarstvu so prepoznavne teritorialne znamke bistvenega pomena za gospodarski uspeh. Sicer pa ni nikakršnega dvoma, da vsi mi živimo v Istri. Vprašanje pa je, če smo vsi Istrani ali ne,” je povedala Vita Krnel, lastnica podjetja za komunikacijsko upravljanje.

“Mi smo v okviru enega turističnega projekta razpravljali o imenu kolektivne blagovne znamke. Predlagali smo Odlično Istra,” je dodala Astrid Prašnikar, ki se sicer ima za Istrijanko iz Dekanov. Tehten je bil tudi razmislek Milana Antolovića, ki je bil 25 let načelnik za gospodarstvo Istrske županije: “Imamo veliko izkušenj s čezmejnim povezovanjem: leta 2011 smo vrnili istrsko govedo s projektom Boškarin, leta 2015 smo na ravni EU zaščitili istrski pršut, to pomlad je istrsko oljčno olje na ravni EU dobilo skupno ime Istra. Naslednji proizvod bo istrski med, pripravlja se tudi zaščita za istrski ovčji sir. Ti proizvodi so izničili mejo med Slovenijo in Hrvaško. Imenujejo se istrski, zato bi prosil, da se ne izmišljuje novih imen.”

Mlajše generacije v vsakdanjem govoru bolj uporabljajo termin Obala. “Ko smo se vračali iz Ljubljane domov, nihče ni rekel, da gre v Istro, temveč na Obalo. A hkrati nihče ni rekel, da je Obalčan ali slovenski Istran,” je svojo izkušnjo opisala dr. sociologije Maja Zadel (prva z desne). Antropologinja Mirna Buić (tretja z desne) iz društvo Pina pa je dodala: “Kot Izolanka opozarjam, da pojmovanje Koprsko primorje ne pride v poštev. Mladi se sicer težko identificiramo kot Istrani. Ko smo se pripravljali na projekte, smo se prijavljali kot regija Istre in Krasa.”

Mlada podjetnica Mateja Kozlovič Hrvatin, ki si je izmislila hiške slovenske Istre in istrski zajtrk, pa nima nobenih dvomov: “Upam, da ne bom čez 30 let spet prišla na podobno srečanje in spet prepričevala, da živimo v Istri.”

---