S peticijo do pospeška za obnovo šole

Luka Juri, Clio Diabatè, Sandro Vincoletto in drugi starši učencev koprske osnovne šole in gimnazije Pier Paolo Vergerio il Vecchio vlado in ministra za izobraževanje pozivajo, naj sprejmejo zavezujoč časovni načrt nujne prenove šole in naj za to potreben denar zagotovijo v proračunu države.

Odpri galerijo

KOPER > Starši, ki menijo, da njihovi otroci obiskujejo povsem neprimerne in dotrajane šolske prostore, so sprožili peticijo, ki jo je do danes podpisalo približno 245 somišljenikov.

V pismu predsednika vlade Marjana Šarca in ministra za izobraževanje Jerneja Pikala seznanjajo, da stavba osnovne šole Pier Paolo Vergerio il Vecchio, ki deluje v nekdanjem Collegiu dei Nobili iz 17. stoletja, že trideset let kliče po popolni prenovi. Zadnjo večjo obnovo so opravili leta 1971, nato pa le še nujna investicijska vzdrževanja.

Glavna financerka je država

Po zakonu o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja mora večino denarja za obnovo ali novogradnjo šol prispevati država, manjši del pa občine (denimo, komunalno opremljeno zemljišče ali izdelavo projektne dokumentacije).

Športna vzgoja kar v šolski knjižnici

“Pri izboru te šole za vzgojo naših otrok so imeli ključno vlogo odlična kakovost pedagoškega dela in predanost učiteljev. Vsekakor pa je zelo pomembno, da se to lahko izvaja v ustreznih prostorih,” navajajo v peticiji. Med drugim opozarjajo na higiensko-sanitarne pomanjkljivosti, zastarele instalacije, na premajhno telovadnico, zaradi česar ima del učencev ure športne vzgoje kar v šolski knjižnici.

“Sem prva, ki si želim, da bi imeli učenci spodbudno in sodobno učno okolje,” poudarja ravnateljica osnovne šole Pier Paolo Vergerio il Vecchio Helena Maglica. Pravi, da se bo svet zavoda šole sestal prihodnji teden in takrat bo lahko o tej temi povedala kaj več.

“Zavedamo se in smo hvaležni za pomembno podporo države pri obnovi palače Grisoni, kjer zdaj domujejo najmlajši razredi šole in dva oddelka vrtca, vseeno pa to ne more biti izgovor, da se ne bi lotili tudi obnove glavne šolske stavbe,” menijo starši. Eden od pobudnikov peticije, Luka Juri, spomni, da bi jo morali obnoviti že leta 2009, vendar jo je takratni krizni rebalans premaknil v leto 2010, nato pa so naložbo le še prelagali v prihodnost.

“Niso ubrali pravega pristopa”

“Pred kratkim smo izvedeli, da tudi v proračunih za leti 2020 in 2021 ne bo dovolj denarja za celovito prenovo. To pomeni, da bi morala šola ostati tako rekoč takšna, kot je, še veliko let, s tem pa se ne želimo sprijazniti,” Juri povzema stališče staršev.

Predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Alberto Scheriani sicer podpira peticijo in prizadevanja staršev, vendar kritično pripomni, da niso ubrali pravega pristopa. “Moti me, da o tem nismo vedeli ničesar ne v skupnosti, ne vodstvo šole, ne svet šole, niti svet staršev. Prav bi bilo, da bi pred tem kakšno besedo rekli za skupno mizo,” meni.

Poleg tega ne deli mnenja podpisnikov peticije, da šolsko ministrstvo ni naklonjeno reševanju te problematike. “V začetku decembra se bomo sestali predstavniki ministrstva, skupnosti in občine ter bomo dorekli, kako se lotiti naložbe,” napoveduje Scheriani.

Premalo denarja za obsežno naložbo

Pravi, da je služba za investicije ministrstva v proračunu za leto 2020 za ta projekt predvidela 270.000 evrov, v letu 2021 in 2022 pa po 700.000 evrov. To ne bo dovolj za tako obsežno naložbo, ki jo nekateri vrednotijo na več kot štiri milijone evrov, a je o zneskih za zdaj prezgodaj govoriti.

Ker gre za obnovo spomeniško zaščitene palače, bo imel ključno besedo tudi zavod za varstvo kulturne dediščine, to pa utegne naložbo ne le podražiti, temveč tudi upočasniti zaradi strogih smernic in omejitev pri prenovi.

Predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul se nadeja, da bo Rim uslišal njihovo prošnjo, naj za potrebe italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem ne krčijo proračunskih sredstev. “Vsako leto je Italija namenjala štiri milijone evrov, zdaj pa je govor o milijonu manj. Če jih bomo uspeli prepričati, bi lahko del denarja namenili za obnovo dotrajane koprske šole,” pravi Tremul.

---