Si Primorska zasluži svoje gledališče za otroke?

V Gledališču Koper se je pred tednom končal 9. festival gledaliških predstav za mularijo Pri svetilniku, ki ga lahko označimo za nadvse uspešnega in morda tudi prelomnega. V čem je njegova tokratna posebnost?

Najprej so to predstave, ki so prav vse (narejene za različne starostne skupine otrok) nastale v domači gledališki produkciji - v Gledališču Koper. Naša zavezanost produkciji otroških in mladinskih predstav se izpričuje že več let, o tem govorijo številni gledališki naslovi, festivali in nagrade, ki so jih naše produkcije prejele. Zato se od gledališča tudi pričakuje, da bo na vsakem festivalu postreglo s svežo produkcijo za otroke ali s ponovitvami z železnega repertoarja. Sem zagotovo sodijo predstave Butalci, Mali medo, Modro pišče, Kekec, Živalske novice, Lepo je biti Koprčan, Peter in volk, s katerimi so in bodo rasle številne generacije. Na letošnjem festivalu smo odigrali 44 predstav in izvedli 36 spremljevalnih vsebin.

Izjemen obisk

Obisk letošnjega festivala je fascinanten: 8910 mladih obiskovalcev, kar je za 2000 več kot lani in več kot 50 odstotkov več kot predlani. Festival je vrsto let gostil od 3000 do 4000 otrok, za kar smo hvaležni ravnateljem in učiteljem številnih obalnih osnovnih šol. Brez njihovega razumevanja gledališke vzgoje bi številni otroci ostali prikrajšani za gledališko doživetje in gledališča ne bi razumeli kot dela svoje kulturne in miselne pokrajine. Seveda pa takšni rezultati ne nastanejo sami od sebe, potrebna je jasna vizija, strategija, predvsem pa strokovna usposobljenost in delovna zagnanost gledaliških pedagogov, umetniškega ansambla in gledališke hiše kot celote.

“Festival potrebuje podpornike za svoje delovanje, vplivne posameznike, ki bodo odvetniki našega gledališkega navdušenja.”

Mesta oziroma osnovne šole, vrtci ter različni centri za usposabljanje in korekcijo izrisujejo meje obalno-kraške pokrajine. Otroci, ki so se z avtobusi pripeljali na naš festival, so bili iz vseh štirih obalnih občin, pripeljali so jih tudi iz Ilirske Bistrice, Postojne, Ajdovščine, Vipave, prišli so iz Komna in Hrpelj. Da so si poleg gledaliških predstav in spremljevalnih delavnic ogledali tudi mesto Koper, je najbrž popolnoma logično, mnogo manj pa dejstvo, da naše gledališče od svojih financerjev - ne od občine in ne od države - za ta festival ne dobi posebnih programskih sredstev.

S festivalom Pri svetilniku se Koper vpisuje med kulturna središča, ki skrbijo za kulturno pismenost otrok in mladine širše obalno-kraške regije, za socialno povezanost, za kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladih, za razumevanje večkulturnosti, medkulturni dialog pa tudi medgeneracijski dialog.

Kaj so prioritete?

Festival potrebuje podpornike za svoje delovanje, vplivne posameznike, ki bodo odvetniki našega gledališkega navdušenja, ki se bodo borili proti birokratski rigidnosti in jo spremenili v priložnost za dvig duha, s tem pa svobodnejše in polnejše življenje mladih generacij; da ne bodo zgolj služile kot servisne in podporne službe trenutno šibke in prozorne gospodarske usmeritve tega prostora.

Svet se razvija v smeri iskanja svetlobe prihodnosti. Morda lahko po zgledu šol tudi lokalne politične oblasti ne le spoznajo, ampak tudi naredijo kaj za sistemsko umeščenost gledališča v pokrajinsko financiranje in s tem boljše izhodišče za pogajanja z državo. Trenutni finančni in zakonodajni okvir lahko presežemo le s prioritetami. Te si kot družba postavljamo sami. V kakšni kondiciji smo?

KATJA PEGAN, direktorica Gledališča Koper

---