Festival bil je živ!

Letošnji festival pri Svetilniku, ki je med 28. septembrom in 14. novembrom potekal v koprskem gledališču, je izpolnil pričakovanja organizatorja, Gledališča Koper, saj je v 49 festivalskih dneh gledališke predstave, spremljevalne dogodke in delavnice obiskalo skoraj 9000 otrok in njihovih spremljevalcev.

Obisk zaodrja in maskirnice je otrokom predstavil režiser Ivan Loboda.  Foto: Lana Mršnik
Obisk zaodrja in maskirnice je otrokom predstavil režiser Ivan Loboda.  Foto: Lana Mršnik

Otroški smeh, ki je odmeval tako iz dvoran kot iz najmanjših kotičkov gledališkega poslopja, ni le dokaz, da so se mladi obiskovalci resnično zabavali, temveč vnovična potrditev začrtane festivalske poti Gledališča Koper.

Festival je minil v znamenju gledaliških predstav, smeha, zabave in pedagoških spremljevalnih vsebin - Učne ure o gledališču, delavnice Improvizirajmo!, predstavitve poklica Kdo je igralec? ter Gledališkega bontona in pogovora Kako nastane gledališka predstava. Organizacijo spremljevalnega programa je prevzela gledališka pedagoginja Vanja Korenč, ki je ob pomoči sodelavcev številne otroke pobliže spoznala z gledališčem in delom v njem. Nekaj utrinkov minulih razgibanih tednov si lahko ogledate na fotografijah.

Učna ura o gledališču

Učne ure o gledališču so bile namenjene otrokom vseh starosti. Gledališka pedagoginja Vanja Korenč in režiser Ivan Loboda sta otroke vodila po skrivnostnih poteh in kotičkih gledališča, jim predstavila poklice v njem ter jih popeljala v svet maske, kostumov in scenografije. Obisk zaodrja, predvsem maskirnice, je bil za številne prav posebna izkušnja, saj jim je omogočil vpogled v proces gledališkega ustvarjanja in priprav na predstavo, številna radovedna vprašanja pa so potrdila, da je takšno “potepanje” po gledališču še kako zanimivo.

Kdo je igralec?

Dramski igralec Igor Štamulak, ki mlade gledalce že vrsto let navdušuje tudi v predstavah za otroke, se je z gledališkimi nadebudneži pogovarjal o skrivnostih igralskega poklica. Ti so v vodenem pogovoru spoznali zgodovino in razvoj poklica, razliko med dramsko in filmsko igro, se nasmejali Igorjevim igralskim prigodam in se čudili izzivom, ki igralca spremljajo pri njegovem delu.

Improvizirajmo!

Sproščene delavnice improvizacij so otrokom približale odrsko ustvarjalnost, saj so se ti tudi sami preizkusili na odru, kjer so pod mentorstvom režiserke Renate Vidič odkrivali neskončne zgodbe, ki jih nosijo v sebi, in spodbujali nastajanje novih. Kratke igrice so jim ponudile številne možnosti izražanja, poudarile prednosti skupinskega dela in služile kot odlično orodje za kratkočasenje zunaj šolskih zidov.

Gledališki bonton

Da tako kot doma ali v šoli tudi v gledališču veljajo pravila obnašanja, ki vsem gledalcem omogočajo zbrano spremljanje predstave, so mladi obiskovalci izvedeli na urah gledališkega bontona. Naučili so se kupiti vstopnico, uporabljati garderobo, ločevati levo in desno stran dvorane, poiskati svoj sedež, pravilno vstopati v vrsto in uporabljati le desno naslonjalo za roke, levega pa prepustiti sosedu ... Ure bontona, ki jih je vodil dramaturg Miha Trefalt, so bile med vsemi učnimi urami zagotovo najbolj “stroge” in zato v veselje predvsem učiteljicam.

Gledališka tehnika

Ob besedni zvezi gledališka predstava otroci najprej pomislijo na igralce in režiserja, največkrat pa pozabijo na tiste, ki ostajajo nevidni in so odgovorni za nemoten potek predstave. Delo gledaliških tehnikov, še posebej lučnega tehnika, s tem pa tudi vlogo svetlobe v predstavi, je otrokom predstavil Martin Peca. Izvedeli so, kako so gledališča nekoč razsvetljevale sveče, petrolejke in plinske luči, kako z barvnimi filtri na odru ustvariti jutro ali noč, tisti z nekaj tehničnega znanja so se čudili moči elektrike in številu reflektorjev v Gledališču Koper (120!), vse pa je navdušil svetlobni šov v mali gledališki dvorani.

Pogovori o predstavi

Za učence 9. razreda osnovnih šol so v Gledališču Koper pripravili ogled predstave Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa, ki govori o drugačnosti 15-letnika z avtistično motnjo, imenovano aspergerjev sindrom. Da bi mladi gledalci lahko spremljali dogajanje na odru, sta se o problematiki, ki jo obravnava besedilo, z njimi pred predstavo pogovarjali dramaturginja SNG Nova Gorica Martina Mrhar (na fotografiji v desnem kotu s pedagoginjo Vanjo Korenč) in režiserka predstave Renata Vidič.


Najbolj brano