Potreb vse več, postelj pa premalo ali jih ni

Opozorila stroke o nujni celoviti ureditvi vsega, kar potrebujejo ostareli zaradi staranja in bolezni, so bila doslej neopažena. Težav pa je vse več, ob obolelih in svojcih se z njimi sooča zdravstvo, ki nima dovolj bolnišničnih postelj za nadaljevanje strokovne obravnave in rehabilitacijo niti ne dovolj negovalnih postelj, ki postajajo v splošnih bolnišnicah vse nujnejše.

Gre za dve vrsti potreb - za tisto po negovalnih posteljah v sklopu bolnišnic in za posebne oddelke za nadaljevanje strokovne obravnave z rehabilitacijo oziroma za podaljšano obliko zdravljenja po že sklenjenem akutnem, ko bolnik potrebuje še strokovno obravnavo z nego in ne more sam skrbeti zase, izvajati pa je ne znajo ne domači ne socialni zavodi.

Kaj je podaljšano bolnišnično zdravljenje?

Stroka navaja, da je podaljšano bolnišnično zdravljenje (PBZ) namenjeno bolnikom, ki po zaključeni diagnostični obravnavi in predpisanem zdravljenju zaradi potrebne oskrbe še ne morejo zapustiti bolnišnice. Praksa dokazuje, da tovrstno obliko zdravstvene oskrbe in rehabilitacije najpogosteje potrebujejo starejši bolniki po preboleli težki bolezni ali operaciji, zlomih in po možganski kapi.

Negovalne postelje v zdraviliščih

Negovalne postelje imajo tudi nekatera zdravilišča, a ločeno glede na vrsto obolenja. V Laškem sprejemajo na negovalni oddelek ljudi z revmatičnimi obolenji, s poškodbami po nesrečah ali po kapi. Nekaj postelj ima negovalni oddelek Centra za medicinsko rehabilitacijo v Termah Dolenjske Toplice. V Termah Topolšica deluje center multiple skleroze, kjer je 24-ur dežurna medicinska sestra. Nekaj takih postelj imajo tudi Terme Dobrna.

Obstaja torej razlika med negovalno bolnišnico in bolnišnico z urejenim oddelkom za podaljšanje zdravljenja in rehabilitacijo. Tovrsten oddelek, največjega v državi, ima sežanska bolnišnica. Njena direktorica, mag. Silvana Šonc poudarja: “Gre za zdravstveno obravnavo, v katero so vpeti vsi zdravstveni delavci v bolnišnici - zdravniki, ki jo predpišejo in nadzorujejo, medicinske sestre, ki jo izvajajo, vanjo pa se vključuje še enota ta medicinsko rehabilitacijo, ki ima ob posebej za to specializiranih zdravnikih, tim fizioterapevtov, delovnih terapevtov in pomočnikov.”

Silvana Šonc

To dejavnost ob Sežani izvajajo še bolnišnice Ptuj, Murska Sobota, Brežice in zavod Stična.

Vse bolj nujni postajajo tudi negovalni oddelki

Nekoliko drugačna pa je dejavnost negovalne bolnišnice. V Sloveniji premoremo le eno, ki je v Ljubljani.

Ta dejavnost je zasnovana kot bolnišnica za neakutno zdravstveno obravnavo zlasti bolnih starostnikov, katerih zdravje je že zaradi starosti slabše in imajo več bolezni. Tak oddelek vodi diplomirana medicinska sestra. Zdravnik prihaja le po potrebi.

Negovalna bolnišnica izvaja zdravstveno nego po končanem akutnem bolnišničnem zdravljenju bolezni ali poškodbe, vendar zaradi splošnega zdravstvenega stanja ti bolniki še vedno potrebujejo zdravstveno nego, ki je ni mogoče zagotoviti laično doma in tudi še ne v socialnem zavodu (domu ostarelih).

Negovalne postelje kmalu tudi v Izoli

V splošnih regijskih bolnišnicah povečini nimajo negovalnih oddelkov, se pa vse bolj pojavljajo potrebe po njih. Mag. Radivoj Nardin, direktor izolske bolnišnice, je nedavno najavil, da je v načrtu tudi ureditev negovalnega oddelka. “Za začetek z nekaj posteljami, največ desetimi, je pa ta ureditev povezana z drugimi načrti v stavbi,” je povedal Nardin.

Radivoj Nardin

Vsi, ki so se že soočili s potrebo po podaljšani bolnišnični negi in strokovni oskrbi, dobro vedo, da je zelo težko dobiti namestitev, saj je tistih nekaj postelj v državi odločno premalo glede na vse potrebe.

---