Jubilej in slovo vrhunske predstave

Uspešnica Jez je v ljubljanski Drami zaživela 23. aprila 2001 in se po 18 letih poslovila z 200. ponovitvijo. Štiri zadnje uprizoritve drame, postavljene v pub, je pet vrhunskih igralcev odigralo v Pivovarni Union.

LJUBLJANA > Veliko uspešnico Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana je precej oboževalcev hodilo gledat spet in spet, tako mojstrska je bila uprizoritev igre, ki jo je leta 1997 tedaj 26-letni dramatik Conor McPherson postavil v pub na domače irsko podeželje, v zakotje, kjer štirje dedci za šankom nerodno snubijo prišlekinjo iz mesta. Navidez se ne dogaja nič posebnega, mojstrsko pa je prepletanje dialogov in monologov, polnih anekdot, zgodbic o nadnaravnih pojavih, ki so jih izkusili vaščani, osebnih tragedijah, samoti in osamljenosti.

Predstavo, v kateri liki popijejo precej piva (in še česa močnejšega), so ob slovesu štirikrat ponovili v vsakič razprodani Kozlerjevi dvorani Pivovarne Union. Med 100 gledalci so bili v petek tudi svojci ustvarjalcev in iz prve vrste si je predstavo vnovič ogledal 91-letni režiser Mile Korun.

Na prizorišču, nekoliko drugačnem od matičnega v Mali drami, so še poslednjič briljirali Saša Pavček, Ivo Ban, Aleš Valič, Igor Samobor in Branko Šturbej. Igro so popestrili tudi z nekaj improvizacije, Ban je mimogrede duhovito omenil Šturbejev poviti prst, Samobor pa je kot Jim med svojim monologom z nogo ponesreči na tla zbil desko, prislonjeno ob šank, in se ujezil na oštirja: “Pa kako imaš to narejeno?!”

Predstavo, ki je spomladi postala polnoletna, si je ob slovesu ogledala tudi večina drugih ustvarjalcev - za uspeh so zaslužni še prevajalka Tina Mahkota, lektorica Tatjana Stanič, dramaturginja Darja Dominkuš, scenografinja in kostumografinja Janja Korun in drugi. Po priklonih in dolgem aplavzu je direktor Drame Igor Samobor zaželel srečo vsem, ki se bodo še lotili postavljanja Jeza na oder, v torto pa je režiser Mile Korun zarezal s Sašo Pavček.

Igralci, ki pravijo, da so se v Jezu počutili kot uigran bend, ob izteku lepe zgodbe seveda čutijo nekaj žalosti, sploh ker zanimanje za uspešnico zlepa ne usahne. A soglašajo, da je slovo ob lepem jubileju bržkone res pravšnje.  

---