Pahor ujet med stara in nova pravila

Predsednik države Borut Pahor je včeraj v uradnem listu objavil javni razpis za novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Sedanjemu predsedniku Borisu Štefanecu mandat poteče konec marca. Pahor bi lahko njegovega naslednika izbral do 19. februarja. Če bo DZ pred tem sprejel novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, se stvari lahko zapletejo.

Nataša Kovač  Foto: STA
Nataša Kovač  Foto: STA

LJUBLJANA > V uradu predsednika republike prijave kandidatov, ki bi želeli naslednjih šest let voditi KPK, zbirajo do 13. decembra do 16. ure. Hkrati z objavo razpisa je Borut Pahor pozval tudi vse ustanove, ki po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije imenujejo svoje člane v izbirno komisijo, naj to storijo. Komisija naj bi najpozneje do 20. januarja izmed prijavljenih kandidatov izbrala ustrezne in seznam poslala v dokončni izbor Pahorju.

Med dvema zakonoma

Da ima zaradi takšnega postopka zvezane roke in je brez avtonomije, je Pahor opozarjal že ob imenovanju Borisa Štefaneca. Predsednik države namreč lahko za funkcionarja KPK imenuje samo kandidata s seznama izbirne komisije ali pa se odloči, da ne imenuje nikogar in postopek ponovi.

Kdo lahko postane predsednik KPK

Kandidat za funkcijo predsednika KPK mora biti državljan Slovenije, imeti mora vsaj univerzitetno diplomo oziroma drugo bolonjsko stopnjo in deset let delovnih izkušenj na delovnih mestih, ki zahtevajo to stopnjo izobrazbe.

Za še večjo Pahorjevo zagato je pri tokratnem iskanju novega predsednika KPK poskrbel DZ. Hkrati s postopkom iskanja novega predsednika KPK namreč v DZ poteka noveliranje zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Predsedniku države ni najbolj jasno, kaj se bo zgodilo, če DZ novelo zakona sprejme, še preden bi sam uspel izbrati novega predsednika KPK po starem zakonu.

Po besedah generalna sekretarka v uradu predsednika republike Nataša Kovač sta možnosti dve: “Lahko se z dopolnilom določi, da se zdajšnji postopek ustavi in se ga po sprejemu novele začne na novo, ali pa se postopek izpelje do konca po veljavnem zakonu.” Kovačeva sicer ocenjuje, da bi bil lahko danes začeti postopek končan še pred spremembo zakona.

Vseeno so se v uradu predsednika obrnili na ministrstvo za pravosodje, od koder so jim sporočili, da bodo po potrebi pripravili amandma k noveli, ki bo jasno določil, katere določbe naj se uporabijo, če bi novela prehitela Pahorjev postopek.

Več, a še vedno ne dovolj avtonomije

Predlog novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije nekoliko spreminja način imenovanja predsednika in članov senata KPK. Namesto izbirne komisije bi primernost kandidatov preverjala kandidacijska komisija. Ta bi pogledala le, ali kandidati izpolnjujejo pogoje, dokončno izbiro pa prepustila predsedniku države. V Pahorjevem uradu s tem niso zadovoljni. “Predsednik republike vseskozi zagovarja stališče, da bi bilo - glede na to, da javnost postopek razume tako, da je predsednik odgovoren za celoten postopek imenovanja - smiselno, da se mu ta odgovornost tudi omogoči in se mu prepusti vodenje postopka. Predlagana novela mu to še vedno omejuje,” je pojasnila Nataša Kovač.


Najbolj brano