Pospešek karieri - tisto, kar na začetku vsakdo potrebuje
Kaj boš, ko boš velik(a), je eno vprašanj, ki jih radi zastavljamo otrokom, oni pa nam običajno takoj odgovorijo: astronavt, veterinarka, balerina ... Za mladostnike je to vprašanje trši oreh. Za poklic se težko odločajo tudi zato, ker ne poznajo možnosti in priložnosti, ki so jim na voljo. Pri tem jim zdaj ponuja roko Zavod Pospešek na čelu s Koprčanom Davidom Florjančičem.
David Florjančič: “Pri projektu Primorski pospešek gre za dobre
zgodbe, ki dokazujejo, da si mladi želijo sodelovanja pri načrtovanju svojih kariernih poti, odrasli pa so jim pripravljeni priti
naproti.” Foto: Tomaž Primožič/FPA
PRIMORSKA
> Želja po tem, da bi mladim pomagali sprejemati prave odločitve o njihovi karierni poti, je Davida Florjančiča in njegovo ekipo v Zavodu Pospešek privedla do zamisli o projektu Primorski Pospešek, h kateremu so kot medijski partner pristopile tudi Primorske novice, s častnim pokroviteljstvom pa ga je podprl predsednik vlade Marjan Šarec.
Ker v Sloveniji ne najdejo priložnosti, odhajajo v tujino
“Že dolgo delam z mladimi, kot ponudnik brezplačne učne pomoči pri Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje pa tudi sicer, ko v prostem času iščem karierne priložnosti za druge. Zase sem od nekdaj vedel, kaj me zanima in kaj bom študiral. Pri mnogih mladih pa opažam, da se v načrtovanju kariere ne znajdejo najbolje,” ugotavlja David Florjančič, po izobrazbi fizik, ki ga poleg naravoslovja že od nekdaj zanima delo z mladimi. “Mnogi preprosto nimajo podlage, da bi se odločali, katera pot je zanje prava. Kakovostne javne razprave na to temo je premalo. Ker v Sloveniji ne najdejo pravih priložnosti, številni odhajajo v tujino. Že to bi moral biti alarm, da se je treba o tem več pogovarjati,” opozarja.
Deset dobrih zgodb
Javno razpravo o tem projekt Primorski pospešek odpira prek zgodb desetih mladih Primork in Primorcev, ki jih bomo od prihodnjega četrtka vsak teden predstavljali v Primorskih novicah. Tereza Hladnik, Gregor Grahor, Aurora Makovac, Anika Černigoj, Peter Iskra, Jerneja Koren, Nastja Vovk, Luka Nikolič, Aleš Lavrenčič in Marko Krmac so Primorci različnih starosti (od 16 do 28 let) in interesov, doma med Koprom in Kobaridom pa tudi v zamejstvu. Niso nemi opazovalci stanja v družbi, temveč se vanjo vključujejo kritično in angažirano.
Nastja Volk in Tereza Hladnik (tretja in četrta z leve), ki sodelujeta v projektu Primorski pospešek, med pogovorom s Tino Kastelic in Nino Kocbek iz kadrovske agencije Kompetenca.
V okviru projekta Primorski pospešek jim Florjančič z ekipo prek neformalnih srečanj pomaga vzpostaviti stik z ljudmi, ki so na določenih področjih že uveljavljeni in so pripravljeni svoje izkušnje deliti z njimi. Tako se je 19-letni študent ekonomije Gregor Grahor iz Šepulj na Sežanskem, ki ga poleg ekonomije zanima tudi politika, srečal s primorskim poslancem Gregorjem Peričem, ki je tudi predsednik parlamentarnega odbora za gospodarstvo.
Več kot zgolj “ena kava”
“Z Gregorjem in še nekaj mladimi, ki jih je poslanec prav tako povabil v pisarno, so se pogovarjali o politiki. Gregor je lahko ugotovil, da so vrata državnega zbora precej bolj odprta za mreženje ali spoznavanje dela tam, kot je sam pričakoval,” učinek srečanja povzame Florjančič. “Bil je prepričan, da v Sloveniji lahko uspeš samo prek vez in s prilizovanjem, kar zanj ni sprejemljivo. Zato se je ekonomije in politike bal, saj je imel vtis, da bi, če bi želel v Sloveniji uspeti, delovati v nasprotju s svojimi vrednotami,” Florjančič opiše pomisleke, kakršne ima mnogo mladih. Perič je Gregorja nato povezal še s sekretarjem na okoljskem ministrstvu in skupino mladih pripeljal kot goste tudi na odbor za gospodarstvo. Zatrdil je, da bo Gregorju svetoval tudi v prihodnje.
Vsak četrtek lahko zgodbe desetih primorskih “varovancev” Zavoda Pospešek spremljate v rubriki Primorski pospešek v tiskani in spletni izdaji Primorskih novic.
“Ko se pogovarjam z mladimi in jim predstavljam, kaj želimo ponuditi v Primorskem pospešku, mi rečejo, da se to sliši predobro, da bi bilo res možno. Prepričani so, da odrasli ne bodo pripravljeni na sodelovanje. Na drugi strani mi odrasli pravijo, da vlagajo v pridobivanje novih kadrov, vendar so mladi nezainteresirani. Pri srečanjih v projektu Primorski pospešek gre za dobre zgodbe, ki dokazujejo nasprotno: mladi si želijo sodelovanja, odrasli pa so jim pripravljeni priti naproti, le da se prepogosto ne najdejo, saj je med njimi premalo komunikacije,” je zadovoljen Florjančič.
“Kot urednik pogosto pridem v stik s študenti, ki pridejo k nam na prakso, vendar jih delo v medijskem okolju ne zanima zares, še več, pogosto mi na vprašanje, kaj bodo počeli po diplomi, ne znajo odgovoriti. Pridejo le, da bi dobili podpis o opravljeni obvezni praksi. Ideja Primorskega pospeška me je prepričala prav zato, ker predstavlja tiste mlade, ki dobro vedo, česa si želijo v profesionalnem življenju. V časopisu bomo njihove zgodbe z veseljem predstavili z upanjem, da bodo 'inspiracija' tudi za tiste morebiti manj odločne v svoji generaciji,” o sodelovanju pri projektu pravi odgovorni urednik Primorskih novic Antiša Korljan.
Vizija o karierni poti že med šolanjem
Za preprost princip neformalnih ekipnih srečanj so se v zavodu odločili, ker ocenjujejo, da je najbolj učinkovit. Mladi, s katerimi se ukvarjajo, povečini še ne iščejo službe, temveč se še šolajo. “Pomembno se mi zdi, da jim pomagamo ustvariti vizijo za karierno pot že med šolanjem. Če se temu začneš posvečati šele na koncu šolanja, si že marsikaj zamudil,” je prepričan David Florjančič.
Vsako srečanje, ki ga uredijo za mlade, ekipa zavoda zabeleži tudi v obliki dnevnikov, ki bodo dostopni na njihovem nastajajočem spletnem portalu ter na facebook strani.