Matevž Šalehar - Hamo: “Ko obstanemo v coni udobja, stagniramo”

Zasedba Hamo & Tribute 2 Love že od začetka oktobra polni slovenska klubska prizorišča. Novi, četrti album 4K so minulo soboto predstavili v Centru mladih Koper, kjer je nov odmerek “lubezni”, ovite v paket odlične glasbe in tehtnih besedil, občinstvo sprejelo odprtih rok in ogretih glasilk.

KOPER > Album 4K, ki je nastajal minuli dve leti, prinaša deset pesmi. Nekatere, denimo Pomlad in Lepe stvari, osvajajo radijsko in koncertno občinstvo že dlje časa, druge se v srca oboževalk in oboževalcev usedajo med promocijsko turnejo.

Z Matevžem Šaleharjem - Hamom smo se pred koprskim koncertom pogovarjali o nastajanju “štirke”, o temah, ki jih obravnavajo njegova besedila, ter o formuli za uspešno “družinsko” življenje v bendu.

> Plošča 4K se je menda rojevala dlje, kot ste načrtovali. Kdo je kriv?

“To so mnogi poskušali izvleči iz mene. Krivca za zdaj še nimamo. (smeh) To je pravzaprav dobra krivda, ko nekdo zadržuje album v produkcijskem smislu ... Čeprav postanem malo nejevoljen in nervozen, ko zadeva ne pride do mene, vem, da je album v dobrih rokah.”

> V nekem intervjuju ste dejali, da ste klaviaturista Denisa Horvata in kitarista Petra Deklevo morali malce brzdati, da ne bi aranžmajsko in producentsko zajemala s preveliko žlico.

“Bolj producentsko. Tega se vsi skupaj učimo, vsi skupaj smo se poskušali v tem smislu brzdati. Včasih pozabimo, da je na začetku vedno original, s katerim vse štima, a ga potem začnemo klesati in po nepotrebnem komplicirati.”

“Včasih je treba narediti napako”

> Je pri ustvarjanju glasbe s časom, izkušnjami vse teže ali vse laže ostati zvest samemu sebi?

“Mislim, da laže, ker vse bolje veš, kdo si.”

> V mislih imam producentski del zgodbe.

“To je vedno hoja po tankem robu. Želiš si še malo dlje, pa ne smeš pasti čez. A upam, da ne bomo nikoli poskušali hoditi samo še naravnost, dva metra od levega roba in dva od desnega. Mislim, da je za bend bolje, da kdaj pade čez, kot da se postavi v varen položaj, kjer je vse predvidljivo.”

> O tem govorite tudi v pesmi Prva vrsta, ki sporoča, da se je treba zbuditi iz spanja v povprečju in iti naprej.

“Zdi se mi, da zelo radi, vključno z mano, obstanemo v coni udobja in se tam počutimo krasno, a to je v bistvu stragniranje. Včasih je treba narediti tudi napako, da lahko stopiš naprej, ven iz povprečja. Zdi se mi, da bi to bilo koristno za človeštvo nasploh.”

> Glede albuma 4K ste v bendu složni, da je to vaš najboljši album doslej. Kako ga sprejema občinstvo?

“Celo bolje, kot smo pričakovali. Lahko z gotovostjo trdim: misija opravljena. Muzika deluje. Ljudje so pravzaprav pograbili komade, za katere smo najmanj mislili, da jih bodo.”

> Katere?

“Ravno tiste antikonformistične. Kar je super, ker to pomeni, da jih zanima vsebina. Na tem področju imamo zagotovo veliko povedati. Običajno staviš na določene komade, da bodo radijsko bolj uspešni. Če se zgodi ravno obratno, da so 'B singli' na koncertih bolj prepevani, meni kar srce poje.”

> Katere so poleg ždenja v povprečju tiste značilnosti današnje družbe, ki vas motijo do te mere, da vas spravijo k pisanju?

“Ne vem, ali lahko s prstom pokažem na določene stvari. Splošno gledano živimo v obdobju, ko se imamo dokaj dobro. Da, imamo tudi revščino, a današnja revščina nima nobene zveze s tisto pred sto leti. Drži, nekateri imajo blazno preveč in bi lahko dali kaj več tistim, ki komaj preživijo. V nekaj potezah neke čisto kmečke logike bi lahko rešili svet, okolje … Na živce mi gre, da se od zgodovine čisto ničesar ne naučimo.”

“Brez humorja bi ta bend guznil”

> Koncerti zasedbe Hamo & Tribute 2 Love, sploh akustični, imajo pogosto precej prvin stand-upa. Med seboj se nenehno šaljivo zbadate ... Kako pomembno vlogo ima humor v bendu?

“Zelo pomembno! Bend je nekakšna mikro oziroma zdaj že kar velika familija, s katero se vsak od nas druži skoraj več kot z lastnimi družinami. Najpomembneje, kar nas druži, je seveda muzika. Ampak muzike je na špil dve uri, mi smo pa skupaj tudi po osem ur. Pogruntali smo, da je najlaže, če neprimerno žalimo drug drugega. (smeh) Zdaj smo že tako otopeli, da v resnici nobenega ne prizadene, ampak se vsi temu nasmejimo. Obenem tako dobiš neko zdravo distanco do sebe, zaveš se lastnih napak, ki ti jih servira kombi. Mislim, da bi brez humorja ta bend že zdavnaj guznil. Pojemo o ljubezni, v resnici pa se kar naprej žalimo. (smeh)”

> Tudi to je izraz ljubezni.

“Absolutno! Če se lahko po teh žaljivkah objamemo, gremo na drink skupaj in se do solz nasmejimo, se mi zdi, da je to celo korak naprej v ljubezni. Če bi v partnerskih odnosih lahko tako funkcioniralo, tako iskreno ...”

> ... marsikatera zveza ne bi propadla?

“Točno to.”  

---