“Dobri delodajalci nimajo težav s pridobivanjem kadrov”
Delodajalci so zaradi pomanjkanja primernih kadrov na trgu dela bolj pripravljeni delavce zaposlovati za nedoločen čas, opažajo na zavodu za zaposlovanje. V času ugodne gospodarske rasti in kadrovskih primanjkljajev na trgu dela so zaposlitvene zvezde postale bolj naklonjene tudi visoko izobraženim iskalcem zaposlitve.
Foto: Bor Slana
LJUBLJANA
> “Glede na tako veliko povpraševanje po delavcih se plače prilagajajo. Pri iskanju dela so plače pomembne, pomembni pa so tudi odnosi in še marsikaj. Dobri delodajalci nimajo težav s pridobivanjem kadrov,” ob robu statistik, ki potrjujejo, da je kljub umirjanju gospodarske rasti še vedno ugoden čas za iskanje zaposlitve, pravi direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Mavricija Batič.
Več priložnosti za visoko izobražene
Na zavodu sicer nimajo podatkov o plačah, delodajalci v zasebnem sektorju pa na njihovih straneh niso več dolžni objavljati zaposlitvenih oglasov. Vseeno analiza več kot 128.000 prostih delovnih mest, kolikor so jih objavili od začetka leta do konca oktobra, kaže večjo ponudbo del za visoko izobraženo delovno silo in večjo pripravljenost delodajalcev na zaposlovanje za nedoločen čas. “Glede na tako veliko povpraševanje na trgu dela je pričakovano in pozitivno, da dobijo kandidati več priložnosti za zaposlitev za nedoločen čas in to na vseh ravneh izobrazbe,” pravi Batičeva.
72.416
brezposelnih je bilo konec oktobra prijavljenih v evidencah zavoda za zaposlovanje,
4687 brezposelnih je bilo prijavljenih v območni službi Koper,
2737 brezposelnih pa v območni službi Nova Gorica.
V primerjavi z lani se je povpraševanje po visoko izobraženih delavcih povečalo za 8,3 odstotka. Najbolj so iskani strokovnjaki za zdravstveno nego, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka in predmetni osnovnošolski učitelji ter strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov (sem sodijo inšpektorji, projektni vodje in podobni poklicni profili). Iskani so strokovnjaki v farmaciji, socialni svetovalci, psihologi.
Povpraševanje po delavcih s srednje- in osnovnošolsko izobrazbo se zmanjšuje, še vedno pa službe ni treba dolgo iskati voznikom težkih tovornjakov, prodajalcem, kuharjem, natakarjem, zidarjem, poštarjem, zdravstvenemu osebju, čistilcem, delavcem v predelovalni industriji, delavcem za preprosta fizična dela ...
Največji delež zaposlitev za nedoločen čas je na področjih računalništva in informatike, prava in ekonomije, upravljanja s človeškimi viri ter računovodstva in revizije.
Na Primorskem bolje od povprečja države
Možnosti za zaposlitev se odpirajo na vseh področjih. “Priložnosti je veliko in tudi zaposlitev iz vrst brezposelnih je veliko,” je razmere na trgu dela povzela Batičeva. Na ravni države je stopnja registrirane brezposelnosti nizka, 7,4 odstotna. Na Primorskem je še nižja od državnega povprečja; v območni službi Koper so konec oktobra beležili 6,6-odstotno stopnjo registrirane brezposelnosti (4687 brezposelnih), v območni službi Nova Gorica pa 5,3 odstotno stopnjo (2373 brezposelnih). Število brezposelnih na območju Primorske je tako primerljivo s številom v predkriznih letih. V času najhujše krize leta 2013 so v enakem obdobju leta v Novi Gorici beležili 5942 brezposelnih, v Kopru pa 8348 brezposelnih).
Najbolj ranljivi ne iščejo dodatnih znanj
Tako v Kopru kot v Novi Gorici je bila skoraj polovica tistih, ki so bili oktobra prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, dolgotrajno brezposelnih. Na ravni države je dolgotrajno brezposelnih 50,9 odstotka iskalcev zaposlitve. Med brezposelnimi se pogosteje znajdejo osebe, stare več kot 50 let. Na ravni države je takšnih 39,2 odstotka vseh brezposelnih, v obeh primorskih službah pa se ta delež vrti okoli 42 odstotkov.
Mavricija Batič direktorica Zavoda RS za zaposlovanje
“Primanjkljaji, ki jih v zadnjem času zaznavamo na trgu dela, so lahko priložnost za številne iskalce zaposlitve.”
Zavod za zaposlovanje brezposelnim osebam pomaga pri čimprejšnjem vključevanju na trg dela s programi aktivne politike zaposlovanja. Podatki kažejo, da se v programe usposabljanja in izobraževanja, javna dela in spodbude za zaposlitev pogosteje vključujejo ženske, mladi do 29. leta starosti, iskalci zaposlitve s terciarno izobrazbo in prejemniki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Najmanj pa se v te programe vključujejo dolgotrajno brezposelni, prejemniki denarne socialne pomoči na centrih za socialno delo in starejši od 55 let.